Naslovnica

Helsinški monitor o policijskem nasilju

Ljubljana, 04. 06. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Helsinški monitor Slovenije je marca letos na generalno policijsko upravo zaradi policijskega nasilja, prekoračitve pooblastil in kršenja človekovih pravic vložil pritožbo, na katero v zakonskem roku niso prejeli ustreznega odgovora. Z brutalnim ravnanjem policije je bila osmim državljanom Bosne in Hercegovine prizadejana materialna škoda, bili so ustrahovani, s poniževalnim ravnanjem pa je bil kršen tudi 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.

Če od policije ne bodo dobili zadovoljivega odgovora, bodo vložili tožbo, zahtevali bodo odškodnino, o incidentu pa bodo obvestili tudi mednarodne organizacije, je na novinarski konferenci povedala predsednica Helsinškega monitorja Slovenije Neva Miklavčič Predan.

Policisti so preiskavo izvedli v hiši Šukrije Bečića, pri katerem je takrat živelo osem bosanskih državljanov, ki delajo v Sloveniji. Okoli 50 oboroženih policistov, v civilu ali uniformah, večina pa maskiranih s črnimi maskami, je vdrlo v najete sobe delavcev, z njih so potegnili odeje in jih pričeli vleči iz postelje. S plastičnimi trakovi so jim zvezali roke ter jih dve uri pustili ležati na tleh, nekaj policistov pa jih je ustrahovalo tako, da so jim na glavo prislonili puškino cev. Po končani preiskavi predmetov niso vrnili na svoje mesto, v nasprotju z zakonom jim niso dovolili prisostvovati hišni preiskavi, prav tako pa niso zagotovili z zakonom zahtevane navzočnosti civilnih prič. Po dveh urah so delavce odvezali ter jih peljali na policijsko postajo Vič, kjer so jim ukazali, naj tečejo v policijsko zgradbo. Po tem so jih izpustili, saj pri nikomer izmed njih niso odkrili nobene nezakonitosti, je povedala Miklavčič Predanova.

HMS opozarja, da primer policijskega nasilja nad delavci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije ni osamljen, saj se podobni vdori v spalnice tujih delavcev brez naloga za hišno preiskavo ali aretacijo dogajajo tudi v drugih delavskih domovih. Takšne akcije so izraz etnične diskriminacije, saj so bili nadlegovani delavci že pred osamosvojitvijo stalni prebivalci in državljani Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve jim je državljanstvo kasneje nezakonito izbrisalo, s čimer se je začelo administrativno etnično čiščenje, ki se zdaj nadaljuje s policijskim terorjem, pravi Miklavčič Predanova.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.