Posebno poročilo novinarke Maje Roš
Iz baznega tabora smo poklicali Nazir Sabirja, legendo alpinizma in predsednika Pakistanske planinske zveze, ki je prek svoje agencije tudi organiziral vse potrebno za našo odpravo. Tomaža dobro pozna, ga ceni in vemo, da je zanj pripravljen narediti veliko. Povedal je, da spremlja potek Tomaževega vzpona in da je že stopil v stik s pakistansko vojsko za primer reševanja. Da bo helikopter jutri skoraj zagotovo v bazi, je zatrdil, in da helikopter rešuje do 6000 metrov, Tomaž pa je nekje na meji, na približno 5950 metrih.
Mi trije smo v baznem taboru urejali vse potrebno, Tomaž je dajal navodila. Dogovarjali smo se za vrvi, vponke, nož, kisik, saj naj bi Aleš s helikopterjem poletel direktno na 6000 metrov. Določili smo smer leta – z Messnerjeve smeri naj bi se prek velikega seraka Čoka helikopter približal steni in nad Tomažem odvrgel vrv. Ko bi jo ujel, bi se Tomaž pripel in bi ga potegnili na varno. Dogovarjali smo se za zgodnjo uro, saj Nango Parbat, tudi če je vreme stabilno, praktično vsako dopoldne ovije oblak. Za tovrstno reševanje pa bi moral biti Tomaž zunaj megle oziroma mora biti vidna celotna stena.
Ob osmih zvečer nas je poklical Nazir Sabir in povedal, da pakistanska vojska ne pristaja na dane pogoje, saj so helikopterji zastareli, pa tudi pilota ni, ki bi tvegal. Dovoljenje imajo leteti le do 5000 metrov oziroma do 5500 metrov (odvisno od tipa helikopterja). Tako ne morejo pristati na reševanje z vrvjo, le na pristanek. Nazir je zato Tomažu dejal, da se zbere, počaka, da se stena splazi, in se nato rešuje. Jutri je nov dan, ki naj bi prinesel stabilno vreme in, upamo, novo rešitev.
Humar skopari s hrano
Tomažu sicer zmanjkuje hrane, s katero že tako skopari. Ima še dve juhi, pet topljenih sirčkov, en zavitek pršuta in nekaj piškotov. Že tako je doslej tri dni jedel minimalno, zdaj pa je hrano popolnoma zreduciral. "Ob teh piškotih, ki so še ostali, pa bom res zdržal en teden!" Znano je, da Tomaž v kritičnih situacijah rad reagira s cinizmom. Šiva si tudi nahrbtnik, ki se mu je strgal pred dvema dnevoma. Pa ne mislite, da ima s seboj šivalni pribor – z nožem, tankim prusikom in zobmi si pomaga!
Plazovi v steni se prožijo iz ure v uro pogosteje. Oblak, ki skriva Tomaža, se postopoma dviguje, a če bi v steno posijalo sonce, bi se od povsod, predvsem pa iz Čoka (velik serak) nad njim, začelo vsipati kot za stavo.
"Ko Humar utihne, takrat je zares hudo," je izrekel, a je nato dodal, da "lahko tako prečepi še en teden, samo zelo žleht bo moral bit". Sicer pa je pravkar porabil prvo plinsko bombico. Ima še dve.
Mraz, megla, mokrota... in nov dan
Ob šestih zjutraj se je oglasil, da je za njim slaba noč. Mraz, mokrota, megla. Odgovarjal je kratko, brez napovedovanja, kako naprej. V steni visi oblak točno na mestu, kjer je Tomaž, in se gosti. Čez nekaj časa javi, da sneži, da ne more nikamor, da se vse naokoli plazi.
Obleko posušil le na pol
Ena od težavnosti te stene je vlažnost. "Že zrak je fajhten, potem pa so še plazovi pršeli po meni," je povedal Tomaž, ki je vso noč na sebi sušil oblačila. "V ledu čepim in z drgetanjem poskušam vsaj delno posušit nogavice in ostalo, bolj suhe stvari sem dal nase, mokre na vrh, za preoblečt pa nimam, sicer pa se med tem plazenjem raje ne premikam."
Sinoči je celo humorno razložil, kako suši nogavice: "Štunf sem vzel iz pod pazduhe, kjer se je grel in zdaj sem ga navlekel čez roko in ga z vsemi petimi prsti raztegnil do konca. V njega piham, kakor tisti v pojočo travico, le da meni štumf nič ne zapoje, se pa mal posuši in to je ena od fint, ki jih uporabljam!"
Kaj se je dogajalo včeraj večer?
Potem, ko si je Tomaž v ledeni postelji skuhal tekočino za čaj, se v spalni vreči, z mokrimi oblačili na sebi, vsaj nekoliko ogrel, se je želel samo pogovarjati. Govorili smo o vsem, filozofirali o življenju, opisal je vso kalvarijo hudega dne, ko je ves dan na vse strani iskal prehod.
Ko je obupal, je na izhodišču včerajšnjega dne v gobo skopal luknjo, da je prišel do trdega ledu, v katerem je pustil ledni vijak in se spustil 25 metrov navzdol. Plazovi so se vsuli z vseh strani, zadelo ga je več kamnov – v tilnik, nadlaht, v čelado. Posledica sonca, ki se je sredi dneva uprlo v steno. Zahteven je bil prehod levo, z drytooling tehniko (plezanje z derezami po skalah), tveganje je bilo veliko, nato je prečil skoraj navpični kuloar, se vzpel čez previsne gobe in ko je skoraj padel v luknjo, je zaključil, da ne more naprej.
Kalvarija je nato trajala še več ur. Z gobe, kjer je zdaj, je že včeraj trikrat poskusil prečiti, a je zdrsnil, se komaj ujel in zdaj visi nekje med nebom in zemljo. Pripet je na polmetrski polici, na ostrem razu, drži ga le ledni vijak.
Vzpodbudna elektronska pošta tudi iz Amerike
Prejeli smo pošto iz Amerike, od koder nam redno pošiljajo vremensko napoved. A v njej ni bilo številk, pač pa tole sporočilo:
To je pesem, ki nas je vzpodbujala v temnih urah naše ekspedicije. Upamo, da ne bo dolgo trajalo. Z najlepšimi pozdravi pogumnim ljudem – team ExplorersWeb.
It's easy to fight when everything's right,
And you're mad with the thrill and the glory;
It's easy to cheer when victory's near,
And wallow in fields that are gory.
It's a different song when everything's wrong,
When you're feeling infernally mortal;
When it's ten against one, and hope there is none,
Buck up, little soldier, and chortle:
Carry on! Carry on!
There isn't much punch in your blow.
You're glaring and staring and hitting out blind;
You're muddy and bloody, but never you mind.
Carry on! Carry on!
You haven't the ghost of a show.
It's looking like death, but while you've a breath,
Carry on, my son! Carry on!
....
Pesem je še daljša, tukaj pa je poskus prevoda:
Lepši je boj, kadar vse je lahko
in te prevzemajo slave obeti.
Lahko je nazdravljati zmagi vnaprej,
če veš: nič ne more te streti.
Drugačna je pesem, kadar ne gre
in vonjaš - dih smrti se boči...
Ko možnosti, upanja skorajda ni
takrat se, vojak, zakrohoči!
Nadaljuj! Nadaljuj!
Ni mnogo moči v udarcu.
Strmiš in bolščiš in na slepo udarjaš,
na blato pozabiš in kri zanemarjaš.
Nadaljuj! Nadaljuj!
Saj nisi le duh v predstavi!
Dokler dih je v tebi, ne daj se pozebi!
Le nadaljuj! Nadaljuj!
(prevod: K.L.)
