Posebno poročilo novinarke 24UR Maje Roš
Dogovorjeno pa je, da bo takoj zjutraj, še pred šesto uro v baznem taboru, kjer se bomo dogovarjali glede nadaljnih manevrov. Helikopter je namreč od baze oddaljen le 30 minut leta. Posadka privatnega helikopterja je pristala na opazovanje. Aleš naj bi z njimi poletel nad Tomaža, situacijo bodo posneli in jo fotografirali, predvsem pa ocenili zmožnost reševanja. Tomaž, ki je tudi gorski reševalec, ocenjuje, da bi helikopter lahko poletel do njega iz leve proti desni. Moral bi ujeti vrv, na kateri visi večkilska utež. A samo reševanje je še v zraku.
Reševanje Tomaža s tem helikopterjem ni možno, saj je helikopter po besedah alpinista Vikija Grošlja premajhen, bodo pa ti podatki dobrodošli za morebitne ostale reševalce. Kot pojasnjuje Grošelj, bi morali na reševanje počakati do torka, saj bi šele takrat lahko v bazo prispel Eurocopterjev helikopter B3 in njegova posadka.
Vremenske razmere se ne umirjajo
Na Nanga Parbatu ponovno sneži, od pet tisoč metrov navzgor je gosta megla. Tomaža vse bolj zasipava sneg, a si z brcanjem ohranja prostor v svoji polmetrski luknji, na snežnem razu, 6000 metrov visoko. Neprestano ga obveščamo o poteku poskusa reševalne akcije. Zahvaljuje se vsem, doma in v tujini, ki mu tako ali drugače skušajo pomagati.
Orkanski veter, ki je odnašal šotore – pisarno je popolnoma podrl, a
smo uspeli ponovno vzpostaviti satelistsko povezavo – se je umiril.
Trenutno je nebo jasno, stena čista – da bi še nekaj časa ostalo tako.
Sprožili mednarodno reševalno akcijo
Reševanje Tomaža Humarja je preraslo v mednarodno akcijo, v katero se je aktivno vključil tudi slovenski in pakistanski državni vrh ter vsi, ki imajo kakršne koli povezave s helikopterji, tudi tuji alpinisti. Po zadnjih napovedih naj bi v Pakistan, ki je prav tako ponudil sodelovanje, poslali posebni francoski helikopter B3, ki je zmožen reševanja na takšnih višinah.
Ena izmed idej, ki je prišla na misel mnogim, je namreč, da bi ta izziv sprejel testni pilot Eurocopterja, Francoz Didier Dellsale, ki je maja postavil višinski rekord in pristal na najvišji gori sveta, na 8848 m visokem Everestu. Philip Messina iz Eurocopterja je povedal, da so pripravljeni poslati isti tip helikopterja, ki je bil na Everestu. Helikopter je trenutno v francoskih Alpah, v Pakistan pa bi lahko priletel najprej v torek.
Edina rešitev je reševanje z vrvjo
Reševanje Humarja iz stene z vrvjo je trenutno edini način, saj helikopter na območju, kjer je Tomaž, ne bi mogel pristati. Poleg tega pa bi helikopter lahko sprožil tudi nove plazove.
Prvi, ki je pomislil na mednarodno reševalno akcijo, je bil Stipe Božič, ki se je že vrnil na Hrvaško. Telefoni so skoraj pregoreli. Vso noč in dopoldne smo koordinirali možnosti. V Sloveniji je veza za poskus reševanja Viki Grošelj, v Pakistanu pa Nazir Sabir. Najprej bo treba najti posadko, ki bo pripravljena reševati, nato pa urediti vse dokumente za prilet v Pakistan.
Pogovor z Grošeljem dal novo upanje
Pogovor z Vikijem Grošljem je vlil novega upanja. Sicer smo s Tomažem neprestano v stiku. Baterij ima dovolj, pravi, trenutno se je tudi vreme nekoliko umirilo.
Viki: "Tomaž, mi skušamo narediti vse, da bi našli moštvo, ki bi te reševalo s helikopterjem, Povej, kako si ti in kakšne so razmere?"
Tomaž: "Sem že četrti dan ujet na 6100 metrih, imam toliko snega, plazi se, ne morem več nimakor, niti se premakniti!"
Viki: "Vemo, skušamo na vse načine dobiti moštvo, ki bi bilo pripravljeno reskirat reševanje, sam veš, da je težko. Ali je kakšna možnost, da prideš nižje?"
Tomaž: "Nikamor se trenutno ne morem premaknit. Na obeh strenah šopajo plazovi, zdaj eden, me bo odneslo, čim se premaknem za en meter."
Viki: "Razumem. Najkasneje do jutri bomo skušali k vam spravit helikopter. A saj veš, da če se vreme pokvari, ga ni boga, ki bi priletel gor."
Tomaž: "Poznam vremensko. Od jutri do srede totalno sneženje, zato sem sinoči sprožil paniko. Vedel sem, da sem ujet."
Viki: "Aktivirali smo vse pri nas in po svetu, Kirgizija je najbližje... predlagam, da skušat ohranit sebe v dobri kondiciji, če bi kazalo, da se popoldne usuje, se poskušaj spravit nižje, bi bilo lažje za helikopter."
Tomaž: "Vem, da sem visoko, edini plus je, da sem na tej gobi, ki je iz stene, da bi lahko iz helikopterja vrgli štrik. Vem, da je komplicirano, da tega še niso delali. A če grem nižje, sem v stebru, kjer se bo na helikopter sprožil plaz... Ne gre samo za sestop, sem v labirintu, nikamor ne morem."
Viki: "Tudi v smeri Američanov se ne da nič narediti?"
Tomaž: "Ne, letos je drugače, čista smet. Čok se stalno podira, nimam šans, niti pet sekund ne preživim."
Viki: "Kaj pa gor do rame na 6.800 metrov?"
Tomaž: "Glede na situacijo je to nemogoče, ne le tehnično, toliko snega je padlo, da je nemogoče se premaknit kamorkoli."
Viki: "Razumem. Če imaš le eno možnost, če računaš le na helikopter, je to slabo. Mi bomo poskusili kar se da, ti pa se skoncentiraj na to, da če bo kakršnakoli možnost navzgor ali navzdol... Morda se bodo popoldne razmere spremenile."
Tomaž: "Ja, stena se mora najprej vletet. Do torka se ne morem premaknit, me bo odplaknilo. Edina bilka je helikopter. Nimam nič za žret, a kakšen teden, maksimalno deset dni lahko zdržim."
Viki: "Zdaj se ne premikaj, te bomo sproti obveščali o dogajanju."
Tomaž: "To niso pršni plazovi, so ornk, nimaš šans, da preživiš, te odnese v trenutku. Včeraj sem nekaj poskušal navzgor, če bi mi ratalo, bi bil že pokojni. Ker bi me zasulo."
Viki: "Podatki so slabi zate, a zdaj vemo vse, bomo poskušali z vso intenzivnostjo."
Tomaž: "Jaz potrebujem le pilota in nekoga, ki bo vrgel štrik. Sem pripravljen na tem mestu čakati tudi en teden. A helikopter bi moral biti čimprej v bazi, da bi ob prvi vremenski luknji vzletel."
Viki: "Drži se, mi bomo poskusili vse, da bi te potegnili ven!"
Tomaž: "Hvala Viki, čimprej sporoči, čepim na enem kvadranem metru že štiri dni."
Viki: "Bomo skušali narediti vse, kar je v naši moči, drži se, pazi nase!"
