Sprejem Hawkinga v bolnišnico pomeni začasen zastoj v preiskavi proti njegovi drugi ženi Elaine, ki naj bi ga bila napadla. Kot je še povedal predstavnik za stike z javnostjo Univerze Cambridge, naj bi se policisti želeli s Hawkingom pogovoriti sami, brez navzočnosti soproge. Sicer pa je znanstvenik, izdal sporočilo za javnost, v katerem zanika, da bi ga žena napadla.
Hawking, ki na Univerzi Cambridge zaseda mesto, ki ga je pred tem imel sam Isaac Newton, je v Veliki Britaniji najdlje živeči človek z mišično distrofijo, boleha namreč že od svojega 20. leta starosti. Huda bolezen ga je privezala na invalidski voziček, komunicira pa lahko samo s pomočjo računalnika, ki je priključen na sintetizator govora. "Ta sintetizator je eden najboljših, kar sem jih kdaj videl. Edini problem je, da imam z njim ameriški naglas," povedal Hawking.
Fizik po naključju?
Stephen William Hawking se je rodil 8. januarja 1942 v Oxfordu, v Angliji. Najprej se je izobraževal na univerzi v Oxfordu, kamor je hodil tudi njegov oče. Stephen je želel vpisati matematiko, čeprav je oče navijal za medicino. Ker na fakulteti ni bilo matematične smeri, se je odločil za fiziko, v treh letih pa si je brez pretiranega napora prislužil prvo nagrado iz naravoslovnih znanosti. Študij je nadaljeval v Cambridgeu, kjer se je ukvarjal predvsem s kozmologijo. Od leta 1979 ima naziv Lucasov profesor matematike. Ta katedra je bila ustanovljena leta 1663 z denarjem, ki ga zapustil Henry Lucas, član univerzitetnega parlamenta.
Hawking se je ukvarjal z osnovnimi zakoni, ki vladajo vesolju. Skupaj z Rogerjem Penroseom sta dokazala, da Einsteinova relativnostna teorija predpostavlja, da se čas in prostor začneta z velikim pokom in končata v črnih luknjah. Ta dokaz je potrdil, da je potrebno združiti splošno teorijo relativnosti in kvantno teorijo, ki je bila drugo pomembno znanstveno dognanje v prvi polovici 20. stoletja. Posledično z združitvijo obeh teorij je Hawking prišel do predpostavke, da črne luknje niso popolnoma črne, pač pa naj bi sevale radioaktivne žarke in sčasoma izhlapele in izginile. Njegova druga domneva pa je bila, da vesolje v namišljenem času nima meje ali konca. Iz tega bi sledilo, da je vesolje nastalo popolnoma po zakonih znanosti.
Izdal je mnogo publikacij, med drugim Velika lestvica vesoljskega časa, Splošna relativnost: raziskava Einsteinovega stoletja, in 300 let gravitacije, pa tudi dve knjigi: že omenjeno veliko uspešnico Kratka zgodovina časa ter Črne luknje in otroška vesolja ter drugi eseji.
