Carla Del Ponte je danes od premiera Republike srbske Mladena Ivanića zahtevala čimprejšnjo aretacijo nekdanjega političnega in vojaškega voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića, ki ju haaško sodišče obtožuje vojnih zločinov. Del Pontejeva je Ivaniću na srečanju z novinarji še povedala, da ima za aretacijo na voljo 8000 dobro oboroženih policistov, ki so jim na pomoč pripravljeni priskočiti tudi pripadniki mirovnih sil SFOR. Kot je še menila, se Karadžiću in Mladiću brez pomoči Republike srbske ne bi uspelo šest let skrivati pred haaškim sodiščem.
Ivanić je Del Pontejevi pojasnil, da bo parlament Republike srbske v nekaj tednih sprejel zakon, ki bo uredil sodelovanje srbske entitete BiH s haaškim sodiščem, in dodal, da aretacije brez pravne podlage niso mogoče. Premier je hkrati zanikal, da ve, kje se skrivata obtoženca, prav tako pa naj ne bi imel nikakršnih podatkov o tem, da Karadžića in Mladića podpira bosanskosrbska vojska, kot domneva Del Pontejeva. Glavne tožilke haaškega sodišča pa Ivanićeva pojasnila o sprejetju zakona niso prepričale. Po njenih besedah namreč obstaja mednarodna obveza za sodelovanje s sodiščem, zato zakon ni potreben.
Ivanić je še poudaril, da so oblasti Republike srbske pomagale preiskovalcem haaškega sodišča in da so sodišču predale dokumente. Pri tem je poudaril, da bi moralo sodišče zaradi preiskovati tudi zločine, ki so se med vojno v BiH zgodili nad Srbi.
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte od oblasti Republike srbske pričakuje "otipljive dokaze" sodelovanja s Haagom, je danes dejal diplomatski svetovalec tožilke Jean-Jacques Joris. Premier Republike srbske Mladen Ivanić, ki je sinoči prispel v Haag, je sicer izrazil pripravljenost za izročitev nekdanjega političnega voditelja in poveljnika vojske bosanskih Srbov Radovana Karađića ter Ratka Mladića. Kot je še povedal Joris, naj bi bile oblasti v Banja Luki v "stalnem stiku z Mladićem, občasno pa tudi s Karadžićem".
Mednarodne sile v Bosni in Hercegovini SFOR so pripravljene pomagati oblastem Republike srbske pri aretaciji dveh najbolj iskanih obtožencev haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, nekdanjega političnega in vojaškega voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića, je v Sarajevu dejal predstavnik SFOR John Ruth. "Pripravljeni smo podpreti vse aktivnosti mednarodne skupnosti, ki bi vodile do aretacije vojnih zločincev," je Ruth še komentiral izjavo premiera Republike srbske Mladena Ivanića, da oblasti entitete niso sposobne same aretirati in izročiti oseb, kot sta Karadžić in Mladić.
Ivanić je še dejal, da policija bosanskih Srbov sicer nima podatkov, ki bi podprli trditve, da se Karadžić in Mladić skrivata v Republiki srbski. Ivanić je v Haagu predstavil tudi osnutek zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki naj bi ga v kratkem sprejel parlament bosanskih Srbov. "Vse dokler oblasti Republike srbske ne bodo jasno dokazale sodelovanja s sodiščem, naj z naše strani ne pričakujejo izrazov zadovoljstva," je dodal Joris, ki je tudi menil, da je sodelovanje pri izročitvi Karadžića in Mladića po šestih letih "najmanj, kar lahko stori" Banja Luka.
V petek naj bi Ivanić obiskal bosanske Srbe, ki so zaprti v haaških zaporih. Vlada Republike srbske je v torek v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca. Kot je v torek sporočila tiskovna predstavnica Del Pontejeve, bi lahko sodišče ugodilo morebitni prošnji nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić za začasno izpustitev iz haaškega zapora, kjer je zaprta od 10. januarja letos. Sicer Republiko srbsko obtožujejo, da je oaza za obtožene vojnih zločinov, predvsem za nekdanjega političnega in vojaškega voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića.
Karadžićeva soproga Ljiljana Zelen-Karadžić pa je že zanikala poročanja ameriške tiskovne agencije Associated Press, da Karadžič razmišlja o prostovoljni predaji haaškemu sodišču v zameno za manjšo kazen. Povedala je, da "ima njen soprog o tem sodišču še vedno enako mnenje kot prej in ga nikoli ne bo spremenil."
Associated Press se je skliceval na izjavo neimenovanega nekdanjega sodelavca Radovana Karadžića, ki trdi, da naj bi se nekdanji predsednik Republike srpske v kratkem predal haaškim preiskovalcem. Karadžić naj bi pred haaškim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije pričal proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, v zameno za pričanje pa naj bi zahteval blažjo kazen. Vir Assicated Pressa je tudi povedal, da naj bi Karadžić v preteklih dveh letih zbiral dokumente, ki za zločine v BiH bremenijo Miloševića.
Priprave na aretacijo Radovana Karadžića, ki se skriva nekje na območju Foče, naj bi potekale že več tednov. Skupaj z generalom Ratkom Mladićem naj bi ga v Haag predali v začetku avgusta. Še prej pa morajo poslanci Republike srbske potrdili predlog zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki ga je vlada v parlament poslala včeraj.
Hrvaški mediji medtem ugibajo, ali se bodo za zapahi Scheveningena kmalu znašli tudi hrvaški generali. Obtožnice proti generaloma Gotovini in Ademiju ter poveljniku posebnih policijskih enot Markaču, zaradi zločinov nad srbskimi civilisti naj bi bile že pripravljene. Hrvaška policija je včeraj aretirala deset oseb hrvaške in srbske narodnosti, osumljenih, da so storili vojne zločine nad Hrvati leta 1991, je poročala tiskovna agencija Republike srbske Srna, ki se sklicuje na vire iz Zagreba. Deset osumljenih so že prepeljali v zapor v Osijek. Uradna preiskava proti njim je bila sicer uvedena januarja letos.
Deseterica je obtožena genocida in izgona Hrvatov iz Batine proti srbski meji leta 1991. Osumljenci so na seznamu obtožnice, ki jo je leta 1996 izdalo županijsko sodišče v Osijeku in na kateri se je znašlo skupno 26 oseb.
