Naslovnica

Govedorejci o perečih problemih

Domžale, 16. 12. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V okviru 9. občnega zbora članov Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji je v strokovnem delu programa minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But predstavil Uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki in kaj to pomeni za slovenske proizvajalce mleka. Vlada je po Butovih besedah odločena, da s 1. januarjem 2001 začne uporabljati uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, saj bi jo skladno s pogajalsko zavezo Bruslju morala že v začetku tega leta. Glavna značilnost t.i. tržnega reda za področje mleka in mlečnih izdelkov je, da država ne bo več določala odkupne cene mleka, temveč se bodo o njej rejci pogajali neposredno z mlekarnami. Čas za to imajo samo še ta in prihodnji mesec, saj mlekarne v januarju prevzeto mleko plačujejo sredi februarja. Minister But je opozoril, da v skladu z novo ureditvijo ne obstaja intervencijska cena za mleko, po kateri bi država bila dolžna odkupovati ta proizvod, ampak je za nov tržni red značilna ciljna cena za mleko. Ta ni zavezujoča za nikogar, vendar država želi, da jo kmetje oziroma njihove organizacije dosežejo v pogajanjih z mlekarnami. Kot je še povedal kmetijski minister na letnem zboru društva govedorejcev, je ciljna cena določena v višini 71 tolarjev za kilogram v mlekarno oddanega mleka z 3,7 odstotka mlečne maščobe in po njegovem pomembno višja od povprečne ciljne cene v skupni evropski tržni ureditvi za mleko in mlečne proizvode, kjer trenutno dosega malo prek 65 tolarjev za kilogram.

Rejci so opozorili, da se soočajo z visoko rastjo cen repromateriala, poleg tega pa se pojav BSE pozna na trenutno kar 30-odstotnem zmanjšanju porabe govejega mesa, zato niso prepričani, da je raven ciljne cene v Sloveniji prava. Ciljna cena po besedah kmetijskega ministra ni brez učinka, saj država posredno lahko še vedno vpliva z nekaterimi instrumenti, med katerimi je But še posebej izpostavil podpore za pripravo blaga za izvoz, namenjene mlekarnam. Sicer pa bo Slovenija tudi v prihodnjem letu, kljub očitkom OECD o preveliki zaprtosti mlečnega trga, ohranila zunanjetrgovinsko zaščito na približno enaki ravni kot letos, vendar pa mora po pojasnilu Buta začeti z uvajanjem evropskih ureditev, da lahko v dveh ali treh letih vzpostavi z državami članicami primerljiva razmerja.

Po pojasnilu kmetijskega ministra gre le za enega od 12 tržnih redov za ključne domače kmetijske proizvode, ki jih Slovenija želi v naslednjih mesecih sprejeti iz t.i. paketa 24 skupnih tržnih ureditev EU. But je člane društva govedorejcev opozoril, da bodo omenjene tržne ureditve veljale samo do vstopa Slovenije v bruseljsko skupino, saj bo takrat morala prevzeti njene tržne ureditve. Zato je uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki samo neki postopen prehod v evropsko ureditev. Pri tem je minister opozoril, da se slovenska ureditev že sedaj v ničemer ne razlikuje v načinih ukrepanja na trgu, so pa cene "pomembno višje" od evropskih. Z dnem vstopa pa se bodo morale tudi te izenačiti, vprašanje je le, ali to doseči postopno v dveh oziroma treh letih do predvidenega vstopa ali pa ob samem vstopu v EU. Določa pa nova tržna ureditev za mleko in mlečne izdelke še intervencijski ceni za posneto mleko v prahu in maslo, oblike intervencijskega ukrepanja na trgu in druge oblike podpor, kot so skladiščenje, oblike pospeševanja prodaje mleka in mlečnih izdelkov in evidenco mleka ter mlečnih izdelkov.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk bo predstavil Program kmetijsko gozdarske zbornice za leto 2001 in vlogo zbornice pri reševanju problematike na področju govedoreje, direktor Veterinarske uprave (VURS) Zoran Kovač pa bo govoril o potrebnih ukrepih ob pojavu BSE in o zaščiti slovenske govedoreje pred tem pojavom bolezni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20