FOTO: Plaz ogroža hišo in železnico, rešitve (še) ni

Na sedežu Slovenskih železnic je za ponedeljek sklican krizni sestanek, na katerem se bodo dogovorili, kako sanirati zemeljski plaz na Obrežju pri Zidanem Mostu, ki se je sprožil v torek. Železnice namreč upravljajo omenjeno območje in so naročile golosek, ki je po oceni stroke vzrok plazu, je povedal poveljnik Civilne zaščite Laško Jože Senica.

Senica si je danes znova ogledal območje plazu. Kot je pojasnil, bo glede sanacije več znano v ponedeljek, ko bodo za skupno mizo sedli vsi akterji. Omenja se veliko različnih scenarijev, pravi Senica, ki pa vendarle upa, da se bo dalo plaz tako sanirati, da bo hiša ostala. Kot pravi Senica, plaz neposredno ogroža eno hišo, drugi hiši pa je odnesel rezervoar za pitno vodo, zato jim jo morajo dovažati gasilci. Plaz je močno poškodoval tudi cestno povezavo do naselja, a k sreči imajo stanovalci še vedno dostop – do Zidanega Mosta in do Rimskih Toplic.

Iz ogrožene stanovanjske hiše so evakuirali dve osebi, ki sta se začasno preselili k sorodnikom, pravi Senica. Plaz je poškodoval nekaj osebnih vozil in nadstrešek ob stanovanjski hiši. Največ skrbi jim povzroča skala za hišo, ki je velika kot pol hiše. Razmere na terenu si je že ogledal tudi geolog, ki rešitve še nima, saj je teren zelo razmočen.

Po oceni Senice bo sanacija plazu težka. Teren je namreč zelo strm in skala lahko vsak trenutek zgrmi v dolino, z njo je treba nekaj storiti – ali jo spraviti dol ali pa zakopati, je dejal Senica in dodal, da bodo plaz sanirale Slovenske železnice in poskrbele tudi za finančno konstrukcijo.

Po oceni stroke je vzrok plazu golosek. Nad stanovanjsko hišo in železniško progo namreč gozdarji opravljajo na večji površini gozdni posek ter delajo gozdne ceste. Po oceni poveljnika Gasilskega društva Zidani Most Damjana Cigoleta se je plaz sprožil zaradi človeške malomarnosti, zaradi goloseka. Plaz ne ogroža le stanovanjske hiše, temveč tudi železniško progo na odseku med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami.

SŽ: Posek odobril Zavod za gozdove

Iz Slovenskih železnic so sporočili, da je prejšnji in ta mesec na omenjenem območju zaradi večkratnega snegoloma in vetroloma z namenom zagotavljanja varnosti v železniškem prometu potekalo spravilo podrtega drevja in posek izbranih oziroma odobrenih dreves. Dela so potekala na podlagi odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves, ki jo je izdal Zavod za gozdove Slovenije. Dela je izvedel dolgoletni izvajalec železnic z ustreznimi referencami za ta dela.

Zavod za gozdove: Posekali smo zgolj debela drevesa

Na Zavodu za gozdove so pojasnili, da na strmem pobočju ni bil izveden golosek, ampak je bil izveden načrten posek debelega, praviloma močneje nagnjenega in v precejšnjem deležu tudi že prizadetega (gnilega) drevja. Posek drevja, ki je ogrožalo železnico in tudi cesto, so upravičeno naročile Slovenske železnice, pojasnjujejo na zavodu. "Na delu površine so bila drevesa poškodovana tudi od snega, kar je pomenilo dodatno nevarnost za nižje ležeče infrastrukturne objekte. Posek debelega drevja je bil izveden na površini približno dveh hektarov. Posekanih je bilo 108 dreves v skupni masi 423 m3, torej je povprečno drevo imelo volumen kar 3,92 m3, kar potrjuje, da so bila posekana res (samo) debela drevesa, ki jih je na strmih pobočjih treba odstranjevati, saj obremenjujejo brežino. Če so močneje nagnjena in poškodovana, je to še toliko nujnejše," na naša vprašanja odgovarjajo na zavodu.

Posek je bil odobren z odločbo zavoda, po poseku pa je na površini ostalo stoječe tanjše drevje, še pojasnjujejo na zavodu in dodajajo, da je bila zaradi spravila lesa na dolžini okoli 300 metrov nekoliko razširjena dosedanja pot. V ta namen je bil izdelan tudi elaborat vlake.

"Teren doslej ni veljal za plazovit in tudi dolomitna podlaga praviloma ne pomeni večjega tveganja za plazenje," odgovarjajo na zavodu in dodajajo: "Po opisanem je zelo verjetno, da bi se plaz prej ali slej sprožil. Debela drevesa ga dolgoročno ne bi obvarovala, prej nasprotno. Mogoče je, da se je ob izvedbi del zaradi ranjene površine tal (ob spravilu lesa in razširitvi poti) povečala infiltracija padavin v gozdna tla in skozi njih v kamnino, v kateri je zato prišlo do zdrsa, vendar je to težko predvideti, saj so zato odločujoče razmere globoko v kamnini, ki niso vidne. Če je šlo za takšno okoliščino, bi bili ob prevrnitvi debelih dreves po naravni poti pogoji za plaz še ugodnejši."