Zakaj bo na voliščih v nedeljo večje število skrinjic?
Predvsem zaradi lažje tehnične obdelave in štetja glasovnic, kajti poleg predsednika republike bo vsak volilec dobil še glasovnico za župana in občinski svet. V največjem številu občin v Sloveniji pa še glasovnico za volitve v svet v četrtne krajevne skupnosti, ponekod še za volitve predstavnikov italijanske, madžarske oziroma romske skupnosti. Poleg vsega pa ponekod potekajo še nekateri lokalni referendumi.
Kaj se bo zgodilo s tistimi glasovnicami, ki jih bodo volilci pomotoma vrgli v napačno skrinjico?
Popolnoma isto kot, če bi jo vrgli v pravilno skrinjico. Volilni odbor bo namreč po 19. uri moral odpreti vse volilne skrinjice hkrati, kajti pri nas po predpisih ni tako, da bi bila glasovnica neveljavna, če bi jo volilec vrgel v napačno skrinjico, saj tega ne kontroliramo. Posebna skrinjica je le pripomoček volilnemu odboru, da kasneje lažje sortira in hitreje ugotovi izid po posameznem glasovanju, kadar gre za več glasovanj hkrati.
Je zaradi dejstva, da imamo istočasno predsedniške in lokalne volitve možen še kakšen zaplet?
Nekaj zapletov povzroča že samo dejstvo, da imamo dva paralelna pravna sistema. V tehničnem smislu menim, da bo glasovanje v nedeljo potekalo brez kakšnih tehničnih zapletov. Res pa je, da imamo eno glasovanje več, recimo za predsednika republike,če bi imeli posebne lokalne volitve ali obratno, kar pomeni, da bo štetje nekoliko daljše.
Pri glasovanju za občinske svetnike, lahko volilci oddajo tako imenovani preferenčni glas. Kaj to pomeni?
Največ občinskih svetov v Sloveniji se voli po proporcionalnem sistemu, to se pravi, da se glasuje za listo. To pomeni, da izbiramo med predlogom za celoten občinski svet in damo glas za listo. Vendarle glas za listo pomeni koliko sedežev neka stranka ali lista dobi. Preferenčni glas pa pomeni, da izrazimo tudi svojo voljo, ne samo kateri stranki pripadajo sedeži, temveč tudi kdo naj bi tam sedel. To je sedaj pomembna novost, da je vpliv volilcev tu lahko večji. Na glasovnici imamo poleg imena stranke še prostor za preferenčni glas, kamor vpišemo številko kandidata s te liste, ki se nahaja na razglasu ali je bil objavljen v časopisu ali celo vpišemo priimek in je glasovnica veljavna.
Torej ni mogoče, da bi lahko obkrožili kandidata, ki je z neke druge liste?
Ne, kot prvo velja glas za listo. To je volitev sedežev, potem pa se odloča kdo bo tam sedel. Če damo preferenčni glas kandidatu, ki je na neki drugi listi, pomeni, da je brezpredmeten.
Na volitvah pa imajo težave tudi invalidi. Bo letos kaj drugače kot je bilo predhodna leta?
Nič kaj ne bo bistveno drugače, je pa dejstvo, da invalidi glede na vrsto invalidnosti lahko glasujejo bodisi pred voliščem, bodisi imajo s seboj spremljevalca, ki po njihovih navodilih izpolni glasovnico. Obstaja tudi možnost glasovanja na domu. V tehničnem smislu pa se pripravljajo nove rešitve v zakonu o volitvah v državni zbor, kjer naj bi nekatere stvari rešili s posebno glasovnico, ki sedaj še ni zakonsko dopustna. V tej smeri bo pomagala tudi elektronska glasovnica za določene oblike invalidnosti. Glede na to, da tudi doslej ni bilo večjih problemov. Če volilec ne more na volišče, bo prišel volilni odbor k njemu pred volišče in bo tako lahko glasoval.
Kakšen pa je vaš zadnji nasvet volilkam in volilcem pred volitvami?
Izkoristimo ustavno pravico do svobodne odločitve ali gremo ali ne na volitve. Ko pa se odločimo, da gremo, ker končno le živimo v skupni državi in skupnih občinah, si na volišču vzamemo čas, preberemo navodila na glasovnici, kajti glasovnice se razlikujejo, saj so tudi različni tipi glasovanj. Mnogo nas je, ki potrebujemo tudi tehnični pripomoček, kot so očala, za svinčnik nam ni treba skrbeti. Imamo čas da se odločimo in svojo odločitev in voljo izrazimo na način, kot je napisan na glasovnici.
Osebni dokument pa je osnova za ugotovitev identitete. Glasujemo na podlagi osebnega dokumenta, v kolikor ste dobili obvestilo ga, prosimo, imejte s seboj. Drugače pa pojdite z osebnim dokumentom na volišče, kjer glasujejo vaši sosedje in družinski člani.
