Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in prvak stranke Zares Gregor Golobič je bil na današnji seji vlade zadnjič prisoten kot minister s polnim mandatom.
Nato je premierju Borutu Pahorju podal odstopno izjavo, ki pa bo začela veljati v soboto. To naj bi storil med odmorom na seji vlade. Je pa Golobič sam že pred tem napovedoval, da bo premierju odstopno izjavo podal pred soboto.
Golobič je že po padcu zakona o malem delu sredi aprila napovedal, da bo dan pred referendumom o pokojninski reformi odstopil s položaja ministra. Svet Zares bo o izstopu iz koalicije odločal v sredo.
O nasledniku ne govori
Golobič računa, da bo vsa procedura glede njegovega odstopa ter odhoda v DZ zaključena v sklopu junijske seje DZ, ki se mora z njegovim odstopom tudi seznaniti. Dotlej ima vsa pooblastila in dolžnost opravljanja dela ministra, je novinarjem pojasnil po seji vlade.
Golobič sicer ne govori o kandidatu za njegovega naslednika. Zagotavlja, da ne odhaja iz politike, o političnih vidikih tega pa ne bo govoril pred referendumom.
Na vprašanje, ali bo na seji sveta Zares prihodnjo sredo glasoval za izstop stranke iz koalicije, odgovarja, da želi s svojim mnenjem najprej seznaniti člane sveta. Mnenja v stranki in zunaj nje so po Golobičevih besedah različna, saj imajo "odgovornost do stranke, volivcev, do vlade, koalicije in države". Ponovil je, da ne nasprotujejo predčasnim volitvam, toda ne na način, ki bi odvrnil "še zadnjega normalnega volivca, da bi sploh šel na volitve," temveč s spremembo pravnega reda.
Če bo pripravljenost na tako spremembo v DZ, se lahko predčasne volitve hitro zgodijo in so tudi smiselne, je dejal.
Pahor se mu je zahvalil
Pahor se je Golobiču zahvalil, da je bil v vladi ob lahkih in težkih odločitvah ter lepih in slabih trenutkih ter da je upošteval njegovo pobudo, da ne odstopi pred referendumom. Premier je tudi pojasnil, da bo stranka Zares predlagala Golobičevega naslednika.
Tako po njegovi oceni Slovenija v tem trenutku ni v stanju politične nestabilnosti ali vladne krize. Pojasnil je tudi, da sicer določena nesoglasja v koaliciji obstajajo, da pa vlada zdravorazumski premislek, da je treba počakati na rezultate referenduma in potem reagirati.
6. junija se ne bo zgodilo nič
Aprila je Golobič predlagal odstop vseh treh predsednikov koalicijskih strank iz vlade ter dejal, da bi bilo treba razmisliti tudi o menjavi nekaterih drugih ministrov. Koga bi bilo treba zamenjati, danes ni povedal, saj je to po njegovih besedah pristojnost premierja.
Njegov odstop je bil, kot je pojasnil, posledica mnogih elementov, nestrinjanj in nesprejetih predlogov. Predlog za večjo rekonstrukcijo vlade pa je bil po njegovih besedah povezan z razbremenitvijo te kampanje "tistega, s čimer je bila tudi obremenjena". Pogosto se govori, "da bodo padli vladni zakoni", kar pa po mnenju Golobiča ljudi preusmerja od pozornosti na vsebino.
Na novinarsko vprašanje, ali je možno, da se po referendumu v političnem prostoru nič ne zgodi, pa Golobič odgovarja, da se 6. junija v resnici ne bo zgodilo nič, bomo pa ugotovili, da "smo obsojeni sami nase". Vsa vprašanja glede političnih odločitev namreč po njegovih ocenah obledijo ob težavnosti položaja, v katerem bo mogla Slovenija po morebitnem padcu reforme reševati težave.
Golobič verjame, da bo v koaliciji kmalu prišlo do premisleka, kako naprej, vendar se ta trenutek po njegovem mnenju s tem nihče ne ukvarja temeljito. Glede rezultata na referendumu pa ne želi špekulirati.
Odločitev o interventnem zakonu, ki ga vlada pripravlja za primer padca reforme, pa bo po Golobičevih ocenah sprejeta še pred poletjem.
Znova v poslanske klopi, oditi bo morala Zalokar Oražmova
Gregor Golobič je leta 2007 ob ustanovitvi stranke Zares postal njen prvi predsednik. Pred tem je bil od leta 2003 poslovni direktor v gospodarski družbi Ultra. Golobič se je že prej gibal v samem političnem vrhu, in sicer v stranki LDS – od leta 2002 do leta 2003 je bil predsednika sveta te stranke, pred tem pa je bil devet let, od leta 1992 do 2001, njen generalni sekretar. Z vseh funkcij v LDS je odstopil dan pred državnozborskimi volitvami leta 2004.
Na volitvah leta 1990 je bil izvoljen za delegata tedanjega družbeno-političnega zbora osamosvojitvene skupščine. Golobič je po izobrazbi diplomirani filozof.
Z Golobičevim prihodom v DZ bo morala poslanske klopi zapustiti dosedanja poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem. Zalokar Oražmova je do decembra lani celo vodila poslansko skupino Zares, vendar je zaradi številnih razhajanj v stranki odstopila s tega mesta, konflikti v njihovih vrstah so se od odtlej kopičili, maja pa je izstopila tudi iz stranke Zares.
Zalokar Oražmova je danes dejala, da je odhod iz politike zanjo pravzaprav olajšanje, "ker je zadeva anarhična, konfuzna, stvari ne tečejo niti v koaliciji niti v strankah".
''Njegov odstop smo v stranki Zares – nova politika podprli že v trenutku, ko ga je napovedal, saj gre za njegovo dosledno ravnanje v zvezi z njegovim predlogom o odstopu 3 predsednikov koalicijskih strank, ki ga je podal v aprilu,'' so ob Golobičevem odstopu sporočili iz njegove stranke.
Nejasna usoda Zares
Nejasna je še usoda Zares v koaliciji ter tudi vprašanje odstopa drugih treh ministric te stranke; ministrice za gospodarstvo Darje Radić, ministrice za kulturo Majde Širca ter ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs. Radićeva je novinarjem po seji vlade zatrdila, da do referenduma zagotovo ne bo odstopila. Kot ocenjuje, odstopa vsaj do referenduma tudi Širca in Pavlinič Krebsova ne bosta podali.
Če se v poslanske klopi vrne Majda Širca, bo moral poslansko mesto zapustiti Vito Rožej, Radićeva in Pavlinič Krebsova pa nimata poslanskega mandata.
Zares bo o tem, ali bo zapustil koalicijo ali ne, odločal prihodnji teden. Vrh Zares naj bi se sestal že v ponedeljek, je danes dejala Radićeva, odločitev pa bo v sredo sprejel svet stranke.
KOMENTARJI (269)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.