'Narava napake, ki škodijo ozonskemu plašču, težko odpušča'

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v svojem petem velikem poročilu človeštvu pripisal levji delež odgovornosti za globalno segrevanje. Vodilni svetovni znanstveniki pravijo, da je verjetnost, da je večino globalnega segrevanja povzročil ravno človek, kar 95-odstotna. V zadnjem poročilu iz leta 2007 je bil ta odstotek 90. Čeprav se zdi razlika med oceno iz leta 2007 in najnovejšo oceno majhna, pa v resnici ne gre za zanemarljivo razliko. Leta 2007 se je poročilo IPCC osredotočalo na človeške emisije toplogrednih plinov, medtem ko zdaj poročilo vključuje vse človeške vplive na podnebje.

V poročilu je tudi zapisano, da je malo verjetno, da bo upočasnitev globalnega segrevanja, ki jo beležijo v zadnjih 15 letih, trajala. Predvideva še več vročinskih valov, suš, poplav in skrb vzbujajoč dvig morske gladine. Takšna predvidevanja potrebujejo nujno ukrepanje, opozarjajo znanstveniki.

'Nobena država ni varna, je pa razlika, kako se države lahko s tem soočajo'

Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje (Arso) je glede poročila izpostavila, da segrevanje oceanov, ki lahko sprejmejo veliko več toplote kot ozračje, pomeni širjenje vode ter dvig morske gladine in taljenje ledenikov. Vsako leto se soočamo z velikimi odkloni od povprečnih razmer in z velikimi vremenskimi izrednimi dogodki. "Nobena država ni varna pred tem, je pa velika razlika, kako se lahko države s tem soočajo," je dejala Cegnarjeva.

Pojasnila je, da so se izredni dogodki sicer dogajali tudi v preteklosti, a škode so zdaj bistveno večje, ker se je število svetovnega prebivalstva močno povečalo, imamo veliko več infrastrukture in ker smo se razširili na območja, kjer človeka v preteklosti ni bilo.

V poročilu je zdaj bistveno več vedenja o tem, kaj se je dogajalo v preteklosti, podatki so se prečistili, združili na iste imenovalce. Cegnarjeva je dodala, da je novost v poročilu tudi podroben opis ogljikovega kroga, torej tistega dela, na katerega ljudje bistveno vplivamo. Ocenili so tudi, kakšna je občutljivost podnebja na izpuste toplogrednih plinov. "Vidimo, da je ta povezava precej linearna," je dejala.

O najbolj črnem scenariju

Na severni polobli bomo po najbolj črnih scenariji led na severnem tečaju izgubili že proti sredini stoletja, če se bomo obnašali trajnostno, ga bomo lahko celo ohranili.

Najbolj se ogrevajo deli blizu severnega pola, kopno bolj kot morje. "Pretresljivo je, kako zelo se bo segrel severni del, in sicer tudi za do 10 stopinj Celzija, če ne bomo ukrepali in bodo izpusti naraščali, kot predvideva najbolj črni scenarij," je opozorila meteorologinja Cegnarjeva in dodala, da tudi za naše območje Evrope to pomeni znatno segrevanje in s tem precejšnje težave.

Pri padavinah je negotovosti nekoliko več. Najblažji in najbolj črni scenarij kažeta, da bo sredozemski del, ki je zanimiv tudi za nas, ob koncu stoletja prejel nekoliko manj padavin, če pa se bodo izpusti povečevali, bo primanjkljaj bistveno večji. Velik presežek glede na sedanje stanje pa poročilo kaže v tropskem pasu in v bližini zemeljskih polov.

Ogrevanje pomeni tudi zakisljevanje oceanov

Morska gladina se bo po najugodnejšem scenariju dvignila do 40 centimetrov in do okoli 80 centimetrov po črnem. Ogrevanje pa pomeni tudi zakisljevanje oceanov. "To nas mora zelo skrbeti, saj močno vpliva na plankton. Razlika med optimističnim in pesimističnim scenarijem je tu zelo velika. Zakisljevanje ima lahko velike posledice, saj se spremeni sestava planktona, kar bistveno vpliva na prehrambno verigo," je poudarila Cegnarjeva.

Poročilo omenja tudi monsune, katerih cirkulacija bo šibkejša, zajeli bodo večje območje, daljša bo deževna doba, ki bo prinesla več padavin.

'Poročilo jasno nakazuje, kaj moramo storiti'

V društvu za sonaraven razvoj Focus pravijo, da nas objavljeni povzetek poročila postavlja pred resne odločitve. "Poročilo jasno nakazuje, kaj moramo storiti, da se izognemo katastrofalnim spremembam," pravi vodja programa Podnebje pri Focusu Urška Žmauc. Pravi, da moramo začeti zmanjševati emisije toplogrednih plinov in doseči bistvena znižanja v prihodnjih nekaj letih. "Vse vlade so se strinjale z vsebino poročila, zdaj pa je čas, da v skladu z njim tudi ukrepajo," je dodala. Po njenih besedah tudi slovenski vladi s tem poročilom zvoni alarm.

"Edini logični odziv na tako jasna opozorila je takojšnje ukrepanje," pa pravi Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji. "Najpomembnejše sporočilo tega poročila je, da imamo še vedno izbiro," poudarja Štrosova. "Z nadaljnjim kurjenjem fosilnih goriv lahko še naprej podžigamo podnebne spremembe ali pa izberemo drug pristop in izkoristimo preboj, ki so ga obnovljivi viri energije že dosegli," je še dodala.

Kajfež Bogatajeva: Glede opozoril znanosti o podnebnih spremembah smo popolnoma otopeli

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se sicer boji, da na najnovejše poročilo IPCC o posledicah podnebnih sprememb ne bo velikih odzivov ne politike ne ljudi. "Zdi se, da smo že popolnoma otopeli in nam ni več mar za opozorila znanosti. Svetovna podnebna politika se obnaša popolnoma neracionalno," je opozorila.

Kajfež Bogatajeva je izpostavila, da je zadnje poročilo IPCC skrb vzbujajoče predvsem v smeri, da so danes že povsod v podnebnem sistemu opažene spremembe in da so te brez primera v novejši človeški zgodovini.

Znanstvenica meni, da se svetovna podnebna politika očitno ne zaveda, da za to, da bi se uresničil najbolj črni scenarij glede podnebnih sprememb, ni treba spremeniti nič, dosegli ga bomo že z nadaljevanjem dosedanjega delovanja.

Izpostavila je, da živimo v najtoplejšem obdobju v vsaj zadnjih 1400 letih. Zelo jasno izmerjeno je tudi, da vzrok tem spremembam ni v naravnem dogajanju, ampak da je človek s kurjenjem fosilnih goriv in deforestacijo spremenil sestavo ozračja na raven vsebnosti toplogrednih plinov, ki je ni bilo že vsaj zadnjih 800.000 let.

Ob tem klimatologinja meni, da bodo številne od teh sprememb vztrajale stoletja. Že do konca stoletja je neizogiben dvig temperature ob površju za vsaj dve stopinji Celzija, lahko pa doseže tudi blizu pet stopinj Celzija.

Omejevanje teh sprememb na varnejšo raven pa bo zahtevalo znatno in stalno zmanjševanje rabe fosilnih goriv.
Zmanjšati rabo fosilnih goriv pa je po mnenju Kajfež Bogatajeve možno samo z bistvenimi posegi v življenjski slog ljudi in z velikimi prerazporejanji kapitala, s tem pa tudi politične moči. "To pa bo zelo težka naloga za svetovno in tudi lokalno politiko," je opozorila.

Ozračje v Sloveniji se je sicer na državni ravni v zadnjih 50 letih v povprečju segrelo za 1,7 stopinje Celzija.