Da ljudje v urbanih naseljih ne dihajo najbolj čistega zraka, je splošno sprejeto, bolj zanimiva pa je ugotovitev Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da je glavni vzrok za rakava obolenja onesnaževanje zraka. To je seveda posledica človekove dejavnosti, predvsem prometa ter industrijskih emisij.
Leta 2010 je kar 223 tisoč smrti povzročil pljučni rak, ki ga je v "telo prinesla" prav onesnaženost zraka, so izračunali pri Mednarodni agenciji za raziskave raka (IARC).
Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, so se v zadnjem desetletju v Sloveniji zmanjšali za 73 odstotkov, izpusti predhodnikov ozona pa za 41 odstotkov.
"Zrak, ki ga dihamo, je postal onesnažen z vrsto rakotvornih snovi. Vemo, da je zunanje onesnaževanje zraka ne samo veliko tveganje za zdravje na splošno, temveč je tudi največji okoljski povzročitelj smrti zaradi raka," je povedal Kurt Straif iz Mednarodne agencije za raziskave rakavih obolenj (IARC) pri WHO, ki dodaja, da "umazan" zrak ni edini povzročitelj rakotvornih bolezni.
Čeprav se oblike onesnaženja in stopnje izpostavljenosti lahko zelo razlikujejo glede na lokacijo, agencija opozarja, da njene ugotovitve veljalo za praktično vse regije sveta. Že dolgo je znano, da onesnaženje zraka poveča tveganje za bolezni dihal in srca.
Agencija pri tem še opozarja, da se je izpostavljenost onesnaževanju v nekaterih predelih v zadnjih letih dramatično povečala, še posebej v državah z naglim razvojem industrije in velikim številom prebivalcev. V preteklosti je IARC meril prisotnost posameznih kemikalij in mešanic snovi v zraku, kot so izpušni plini, kovine in prah. Najnovejša raziskava temelji na splošni kakovosti zraka.
Glavni viri zunanjega onesnaževanja zraka so po ugotovitvah agencije promet, pridobivanje energije, izpusti iz tovarn in kmetij ter ogrevanje stanovanj.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.