FOTO in VIDEO: Janukovič se je z opozicijo dogovoril za premirje

Spopadi med protestniki in policijo na osrednjem kijevskem trgu so se v torek sprevrgli v krvavo nasilje, v katerem je po podatkih zdravstvenega ministrstva umrlo 26 ljudi, okoli tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Protestniki kljub tako krvavim spopadom vztrajajo na kijevskem Trgu neodvisnosti, kjer so tudi zažgali več gum, a o novih spopadih ni poročil. Dan je minil v znamenju govorov različnih aktivistov, ki nasprotujejo potezam ukrajinske vlade, protestniki pa so skupaj tudi zapeli.

Medtem so v Ukrajini padale pomembne odločitve. Ukrajinska državna varnostna služba (SBU) je zaradi nasilja danes sprožila protiteroristično operacijo, saj je prepričana, da za vsem skupaj stojijo ekstremistične skupine. Po navedbah SBU je od torka v roke "zločincev" prišlo okoli 1500 kosov orožja in 100.000 nabojev.

Nočne fotografije iz Kijeva si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji.

Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je v nagovoru narodu izjavil, da so protivladni protestniki prestopili mejo, ker so poskušali oblast prevzeti z orožjem. "Voditelji opozicije niso upoštevali načela demokracije, po katerem se oblast pridobi z volitvami in ne na ulici (...) prestopili so mejo, ker so pozvali ljudi, naj primejo za orožje," je povedal. "To je očitna kršitev zakona in tisti, ki so odgovorni, se bodo soočili z pravico," je zagrozil.

Opozicijo je obtožil, da je skrajneže pozvala k oboroženemu boju, še preden bi lahko poslanci potrdili zakone, ki bi "spremenili Ukrajino". "Blokirali so parlament in zahtevali so vso oblast za opozicijo, in to takoj. Brez mandata ljudi ti tako imenovani politiki poskušajo prevzeti oblast s kršenjem ustave in z nasiljem in umori," je očital Janukovič. Opozicijo je pozval, naj se bodisi distancira od skrajnežev ali pa prizna, da jih podpira.

Po teh ostrih besedah je Janukovič opozicijo pozval k novim pogovorom. Opozicijski voditelj Vitalij Kličko je Janukoviču odgovoril, da je opozicija pripravljena na nove pogovore, pa čeprav se je Janukovič s Kličkom, Arsenijem Jacenjukom in Olehom Tjanihbokom sestal že ponoči in so pogovori propadli. "Vlada mora takoj umakniti vojsko in ustaviti krvavo nasilje, ker ljudje umirajo. To sem mu povedal," je dejal Kličko. "Kako naj se pogovarjamo, medtem ko se preliva kri?"

Današnji večerni pogovori pa so očitno obrodili sadove. Po sestanku je namreč predsednikov kabinet sporočil, da sta se strani dogovorili, da bosta začeli s pogajanji. Dogovorili sta se tudi, da bosta poskušali stabilizirati razmere v državi.

Fotografije nemirov v Lvovu:

Kaj se je dogajalo v torek?

Po večurnem nasilju v torek so vladne sile zvečer prevzele skoraj polovico trga in več nadstropij stavbe sindikatov, ki velja za glavno centralo protestnikov. Protestniki so zaščito pred njimi našli za barikadami in dimom gorečih pnevmatik. Policija je ogenj poskušala pogasiti z vodnimi topovi, protestniki pa so odgovorili tako, da so v njihova vozila metali molotovke.

V bolnišnice so sprejeli 241 poškodovancev, med njimi 79 policistov in pet novinarjev. Med mrtvimi je deset policistov, pa tudi novinar časnika Vesti, ki so ga ponoči, ko se je vračal domov, ubili oboroženi neznanci. Vjačeslav Veremji je bil v taksiju, ko so ga približno 800 metrov od trga napadli zamaskirani neznanci, oboroženi s palicami in orožjem. Skupaj s prijateljem in voznikom so jih potegnili iz vozila in jih pretepli, Veremjija pa so ustrelili v prsi. 

Odzivi iz tujine: Janukovič si je roke umazal s krvjo

Preden je Janukovič v večernih urah z opozicijo sklenil premirje, so ves dan deževale kritike na račun potez ukrajinskih oblasti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je za četrtek sklicala sestanek zunanjih ministrov držav EU, na katerem bodo razpravljali o ukrajinski krizi. "Vse možnosti bodo na mizi, tudi omejevalni ukrepi proti odgovornim za represijo in kršitve človekovih pravic," je napovedala.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je obe strani pozval, naj takoj prenehata z nasiljem in dosežeta dialog. Izrazil je pričakovanje, da se bodo države članice EU dogovorile za "ciljno usmerjene ukrepe proti odgovornim za nasilje in uporabo prekomerne sile". Barroso je nato tudi poklical Janukoviča in mu dejal, da je osupel nad nasiljem. Obsodil je uporabo sile pri reševanju politične krize. Kijevsko vlado je spomnil na njeno dolžnost, da se izogiba nasilju ter spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Izpostavil je pomen tega, da so vsi udeleženci zavezani političnemu procesu brez predpogojev. Dodal je, da je EU pripravljena pomagati pri tem procesu, da pa se bo odločno odzvala na poslabšanje razmer.

Nemčija je Janukoviču očitala, da odklanja resen dialog z opozicijo. "Njegovo zavračanje resnih pogovorov o mirni razrešitvi konflikta in ustavnih reformah je velika napaka," je dejal zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in dodal, da je izbruh nasilja zaskrbljujoč.

"Francija meni, da bi voditelji morali odgovarjati za svoja dejanja in da bi Evropska unija morala razmisliti o individualnih sankcijah," pa je dejal francoski predsednik Francois Hollande.

K uvedbi sankcij proti Ukrajini je pozval tudi poljski premier Donald Tusk, ki odgovornost za nasilje pripisuje ukrajinski vladi. "Nagovoril bom voditelje članic EU in jih pozval k uvedbi osebnih in finančnih sankcij, ki bodo ostro prizadele avtorje ukrajinske drame," je dejal.

Da so za nasilje odgovorni predstavniki oblasti, meni tudi švedski zunanji minister Carl Bildt. "Biti moramo jasni: najodgovornejši za smrti in nasilje je predsednik Janukovič. Roke si je umazal s krvjo," je zapisal na Twitterju.

Nasilje je obsodila tudi Velika Britanija, ki odgovornost prav tako pripisuje vladi. "Nasilje proti mirnim protestnikom je nesprejemljivo in ukrajinska vlada bi morala odgovarjati zanj," je na Twitterju zapisal britanski zunanji minister William Hague.

Zaskrbljenost ob dogodkih je izrazil tudi papež Frančišek. "Pozivam vse strani, da ustavijo nasilje in poskušajo doseči dogovor in mir," je dejal.

Rusija na stvari gleda drugače

Po mnenju predsednika Vladimirja Putina odgovornost za dogajanje nosijo ekstremisti, je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Njihova dejanja lahko in v Moskvi tudi vidimo izključno kot poskus državnega udara," je dejal. Po njegovih besedah sta Putin in Janukovič govorila po telefonu, podrobnosti pa ni razkril. Je pa zanikal, da bi Putin vlekel niti v ukrajinski krizi, in zatrdil, da se Moskva v notranje zadeve sosede ne bo vtikala. V ločeni izjavi pa je rusko zunanje ministrstvo opozicijo pozvalo, naj nemudoma konča nasilje in obnovi dialog z zakonitimi oblastmi brez groženj in ultimatov. "Uporabili bomo ves naš vpliv za ponovno vzpostavitev miru," so zapisali.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v telefonskem pogovoru z nemškim kolegom Steinmeierjem pozval EU, naj ukrajinsko opozicijo, s katero ima "tesne in dnevne stike", prepriča v sodelovanje z oblastmi v Kijevu in naj se distancira od radikalnih sil, ki želijo izvesti državni udar.

Slovenija ukrajinskega veleposlanika poklicala na pogovor

Zaradi dogajanja v Ukrajini je naše zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji Mykolo Kyrichenka. Na zunanjem ministrstvu so veleposlaniku dejali, da je Slovenija globoko zaskrbljena nad razvojem dogodkov v Ukrajini in da ostro obsoja nasilje. Slovenija pričakuje, da se bo ukrajinska oblast vzdržala vsakršne uporabe sile proti protestnikom, ki izvajajo z ustavo zagotovljeno pravico mirnega združevanja in izražanja mnenja. Od Ukrajine Slovenija pričakuje, da bo uvedla preiskavo in da bodo odgovorni za nasilje ustrezno kaznovani.

Spomnimo

Protesti se vrstijo že vse od konca novembra, ko Janukovič ni podpisal pridružitvenega sporazuma z EU. V zadnjih dneh je kazalo, da se kriza v Ukrajini umirja, saj sta obe strani nekoliko popustili. Janukovič je namreč odobril amnestijo za zaprte protestnike, ti pa so v zameno izpraznili javne zgradbe, ki so jih zasedli. Nato pa je nasilje znova izbruhnilo. Začelo se pred parlamentom, kjer so protestniki od poslancev zahtevali, naj predsedniku zmanjša pooblastila.