Pred kongresno palačo v Washingtonu se je v soboto zbralo več kot 2000 ljudi, ki so protestirali proti programom nadzora Agencije za nacionalno varnost (NSA). Protest je sovpadal z 12. obletnico potrditve zloglasnega patriotskega zakona, ki v imenu boja proti terorizmu daje ameriški vladi skoraj neomejena nadzorna pooblastila.

Medtem Der Spiegel poroča, da so ZDA vse od leta 2002 nadzirale mobilni telefon nemške kanclerke Angele Merkel. Spiegel se sklicuje na tajen dokument iz leta 2010, ki razkriva, da so Merklovi prisluškovali še preden je postala kanclerka. Njenim pogovorom pa naj bi prisluškovali tudi letos.

Po navedbah sobotne izdaje Spiegla so ameriške obveščevalne agencije za nemško vlado vohunile iz prostorov ameriškega veleposlaništva v Berlinu, kjer so uporabljali zelo napredno opremo. Tednik dodaja, da je NSA tovrstne vohunske centre vzpostavila na približno 80 lokacijah po svetu, od tega 19 v Evropi.

Tovrstni centri naj bi se nahajali tudi v Parizu, Madridu, Rimu, Pragi, Ženevi in Frankfurtu. Vedno nova razkritja o nadzorovanju komunikacij, ki jih izvaja NSA, so precej ohladila odnose ZDA z evropskimi zaveznicami.

Obama vedel za prisluškovanje?

Ameriški predsednik Barack Obama, ki je kanclerki zagotovil, da bi ustavil prisluškovanje, če bi zanj vedel, pa naj bi po navedbah časnika Bild am Sonntag za to vedel vsaj od leta 2010.

Ko je izvedela za prisluškovanje, je Merklova poklicala Obamo, ta pa ji je obljubil, da ji ne bodo več prisluškovali in zatrdil, da bi to uredil že prej, če bi bil obveščen. A zdaj Bild am Sonntag navaja, da ga je o prisluškovanju Merklovi leta 2010 obvestil direktor NSA Keith Alexander.

Neimenovani uradnik NSA je za nemški časnik v zvezi s tem še povedal, da Obama ne le, da ni ustavil prisluškovanja, temveč je dovolil, da se nadaljuje.

V NSA so danes zavrnili navedbe, da je bil Obama osebno obveščen o prisluškovanju Merklovi. Kot so zapisali, Alexander leta 2010 ni govoril s predsednikom Obamo o domnevni vohunski operaciji v zvezi z Merklovo. "Novinarska poročila, ki trdijo drugače, niso resnična," so dodali.

'Nehajte nas opazovati'

Včerajšnje proteste je organizirala koalicija organizacij pod skupnim imenom "Nehajte nas opazovati", med katerimi so tako levičarske kot desničarske skupine, ki nasprotujejo vladnemu nadzoru. Američane je s početjem njihove vlade seznanil nekdanji pogodbeni analitik NSA Edward Snowden, ki je moral zaradi tega pobegniti v Rusijo.

Liberalci in pripadniki gibanja čajanke v ZDA redko najdejo skupen jezik, tokrat pa so ga našli brez težav. Vsi so proti temu, kar počne njihova vlada, in na protestih je bilo veliko transparentov z napisi "Hvala Snowden", "Izklopite velikega brata" in podobno. Snowden je razkril, da ameriška vlada preko NSA vohuni za lastnimi državljani in ne le v tujini, zaradi česar je bila ustanovljena.

Peticija za ukinitev programov nadzora in zaščito zasebnosti

Protestniki so pred kongres prinesli peticijo s skoraj 600.000 podpisi za ukinitev programov nadzora in zaščito zasebnosti. Zahtevajo kongresna zaslišanja o programih nadzora, spremembe patriotskega zakona in spremembe zakona o nadzoru nad tujimi vohuni (FISA), ki se danes uporablja za pregon ljudi, ki medijem posredujejo zaupne informacije o malomarnostih vlade.

Snowdnovi dokumenti, ki jih v medije po svetu spravlja novinar in pravnik Glenn Greenwald, dokazujejo tudi, da ameriška vlada vohuni za zavezniškimi državami, česar ne more opravičiti z bojem proti terorizmu.

Razkritja o prisluškovanju telefonskim pogovorom zavezniških voditeljev so v Evropi in drugje po svetu vzbudile veliko ogorčenja. Nemčija in Brazilija tako zahtevata sprejetje resolucije ZN o zaščiti pravice do zasebnosti.