Od srede 9. aprila dalje bo v Galeriji Kresija na ogled razstava Cukrarna – od tovarne sladkorja do tovarne kulture, ki jo skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravlja Biro Scapelab. Prav njihovi arhitekti so zmagovalci natečaja iz leta 2009, ki predvideva prenovo celotnega območja Cukrarne. In ker časi tako velikim in zahtevnim finanančnim projektom niso naklonjeni, bomo na prenovo celotnega območja morali še počakati. V prvi fazi prenove bo tako na vrsti obnova stare in propadajoče stavbe Cukrarne, ki je s svojo bučno zgodovino ena zanimivejših stavb pri nas.

Malo zgradb je v Ljubljani tako poznanih, kot je Cukrarna. Zaznamovale so jo industrijska revolucija, vojne, požari, potresi, umetniško gibanje moderne in finančne avanture, ki so iz nje izklesale prvovrstno stavbno dediščino.

Izjemna stavba, ki propada

Tudi mi se strinjamo, da gre za izjemno stavbo tako po obliki kot vsebini. A današnji pogled na propadajočo opečnato stavbo z zabitimi vrati in okni ter podporniki, ki skrbijo, da se stene ne sesujejo na mimoidoče ni prijeten. Z izgradnjo in odprtjem Fabianijevega mostu avgusta 2012 je stavba postala še veliko bolj razgaljena in marsikdo se ob pogledu nanjo zdrzne. Dolga leta je bila namreč stavba prepuščena naključnim posegom in vztrajnemu propadanju.

Tega bo, kot kaže, kmalu konec. Skoraj dvesto let stara zgodba z letošnjim letom dobiva sodoben obrat. Avtorji idejne prenove obljubljajo, da bo s prenovo propadajoče Cukrarne mesto hkrati dobilo "zametek širitve mestnega središča, nov prostor kulture in bodočo atrakcijo sprehajalcev in obiskovalcev glavnega mesta". Prepričani so, da gre za dediščino, za katero nedvomno velja, da jo je potrebno obnoviti ter s primernimi vsebinami oživiti tako, da bo spet postala del aktivnega življenja mesta in bomo nanjo lahko ponosni.

S tem že obljubljajo, da se zgodba ne bo razpletla v smeri, kot se je zgodba še dveh izrednih spomenikov kulturne dediščine v Ljubljani. Gre za stavbo nekdanje delavnice sladkarij Šumi v središču mesta, ki je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih zbirališče svobodomiselnih umetnikov in kulturnikov, ter za stavko Kolizej na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Namesto teh dveh stavb naj bi dobili sodobno zasnovan Center Šumi ter Novi Kolizej, a sta zaenkrat na njunem mestu zgolj gradbeni jami.

V Cukrarni začetki slovenske industrije

Rafinerijo sladkorja sta leta 1828 postavila trgovca iz Trsta, Rossman in Pelican. Za naložbo sta se odločila zaradi sprememb carinske zakonodaje v tedanji avstro-ogrski monarhiji in s tem med prvimi izkoristila prve zamahe industrializacije, s tem pa tudi globalizacije. Prav v Cukrarni so leta 1835 pognali prvi parni stroj na Slovenskem.

S pritegovanjem dodatnih lastnikov in kapitala je tovarna dobivala dodatne kotle, zmogljivosti in prostore. Hitro je pridobila dve nadstropji, leta 1854 pa je zrastel tudi prvi podaljšek. Sledila so leta širitev, prezidav in dozidav, s katerimi je Cukrarna dobila značilno sestavljeno strukturo. Na svojem višku je v Cukrarni delalo več kot 200 delavcev, njeni lastniki pa so desetletja beležili krepke dobičke. Leta 1858 je razvoj navidezno ustavila nesreča. Požar, ovekovečen tudi v sliki Franza Kurza Goldensteina- Cukrarna v plamenih, je bil po pričevanjih očevidcev tako strahovit, da se je stopljen sladkor cedil v Ljubljanico, “ki je več dni tekla rjava in sladka”. Dejanski vzrok za zaustavitev proizvodnje pa je bila nova tehnologija pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese, odkrita v Franciji.

Tobačna tovarna, kasarna in zatočišče za ubožane literate

Nekaj časa so v njej stanovali vojaški rekruti, kasneje je postala tobačna tovarna, po še enem požaru pa je Cukrarna cesarstvu služila kot kasarna. Po potresu leta 1895 so se vanjo zatekle družine brez strehe nad glavo. Med njimi tudi gospodinja Polonca Kalanova, ki jo danes poznamo kot stanodajalko Josipa Murna. Za prva imena slovenske moderne - Murna, Ketteja, Cankarja, Župančiča, Prijatelja in druge - je bila sobica v zapuščeni stavbi dom in hkrati prostor ustvarjanja. Tu so se družili, prebirali svojo poezijo in v njej ustvarili nekatera svoja najbolj znana dela.

In kako bo videti prenovljena Cukrarna?

Stavba ima zelo pomembno lokacijo v urbanistični zasnovi Ljubljane. Postavljena je na samem začetku predvidenega razširjenega mestnega središča in bo tako ena od programskih atrakcij promenade, ki bo od Špice in preko mestnega središča segala do novega Fabianijevega mostu.

MOL se je prenove objekta lotila leta 2009, ko je razpisala anonimni javni natečaj za rešitev ureditve območja Cukrarne. Med 16 prispelimi predlogi je strokovna žirija izbrala predlog arhitekturnega biroja Scapelab. Prenova historične stavbe sodi v prvo fazo urejanja širšega območja ob Poljanski cesti. Idejna zasnova za prenovo Cukrarne je bila pripravljena leta 2013, letos pa je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki omogoča začetek pridobivanja evropskih sredstev, potrebnih za obnovo.

Ocenjena vrednost prenove objekta s pridobitvijo gradbenega dovoljenja po podatkih arhitekturnega biroja znaša 18,2 milijona. Del sredstev bo zagotovil Bruselj. Kdaj se bo gradnja začela in končala, pa je močno odvisno od tega, kako uspešen bo investitor pri črpanju evropskih sredstev.

Že pred leti so gradbeni inženirji opozarjali, da se Cukrarne ne splača obnavljati, ker so zidovi predvsem v pritličju stavbe v tako zelo slabem stanju, da bi bila tudi po prenovi in uvedbi vseh najzahtevnejših posegov prenova vprašljiva. Prepričani so, da bo izvedba vseh sanacijskih del in drugi stroški obnove presegli ceno novogradnje.

Ostala bo zgolj lupina stavbe, znotraj nje pa razstavni prostori

Cukrarna je bila skozi zgodovino večkrat prezidavana in dograjevana, večkrat so njeno strukturo spreminjale tudi nesreče, požari in vrste nepremišljenih prezidav in preureditev. Zaradi vseh teh prekrivajočih in nasprotujočih si posegov projekt prenove predvideva popolno odstranitev vseh notranjih konstrukcij. Ohranja zunanje ostenje stavbe, nosilca industrijskega duha, kot ga varuje tudi začita Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Znotraj stavbe so načrtovani moderni postori, ki bodo namenjeni razstavljanju kulturne produkcije. Vstavljeni so na način, ki je izrazito sodoben in zavestno odstopa od obstoječe zgodovinske materije zunanjih zidov, opozarjajo v arhitekturnem biroju in dodajajo, da bosta v novonastali praznini dva velika programska volumna, lebdeča nad parterjem in med seboj povezana z mostovi in dvigalom, s čimer bomo dobili prilagodljiv galerijski in prireditveni prostor. V prenovljeni Cukrani bodo svoj prostor našli tudi jazz klub, restavracija, multimedijski prostor ter specializirana knjigarna in knjižnica. V kleti zgradbe je predvidena sodobno opremljena delavnica kot podpora produkciji. Južno dvorišče je oblikovano kot prireditveni prostor, s stopničasto dvigajočimi se sedišči pod krošnjami dreves.