Nasin rover Curiosity je pred sedmimi tedni varno pristal v Marsovem kraterju v bližini ekvatorja. Rdeči planet je sedaj puščava, a nekoč je bil, kot so prepričani znanstveniki, planet toplejši in vlažnejši. Radovednež je zdaj po prepričanju Nasinih strokovnjakov našel trdnejše dokaze.
Dokaze, da so bile na Marsu nekoč reke, so izluščili s preučevanjem fotografij, ki jih je rover posnel v kraterju Gale. Na podlagi tega, kakšni in kako veliki so skupki prodnikov, znanstveniki menijo, da je bil tam nekoč deroč in globok potok.
''Na podlagi velikosti prodnikov, ki jih je nosila voda, lahko domnevamo, da je voda drla s hitrostjo en meter na sekundo, segala pa je nekje med koleni in boki,'' je dejal strokovnjak William Dietrich z univerze Berkeley v Kaliforniji. ''Veliko je bilo že napisanega o kanalih na Marsu, veliko hipotez smo že postavili o njih. To pa je prvič, da dejansko vidimo, da je voda po Marsu nosila prodnike. To je preskok z domnev na dejanska opazovanja,'' je še dejal.
Okrogle oblike kamnov in konglomerati nakazujejo, da jih je voda nosila na daljši razdalji, prav tako da je voda tekla v daljšem obdobju oziroma, da je šlo za hudournik, ki se je ponavljala v daljšem obdobju, in da tako ni šlo za reko, ki bi se pojavila le enkrat na več let.
Seveda pa tekoča voda pomeni še nekaj. Tam bi se lahko razvilo življenje, je dejal znanstvenik John Grotzinger.
Fotografije je rover posnel med severnim robom kraterja Gale in goro Sharp v sredini kraterja, ki je tudi končni cilj Radovedneža.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.