FOTO in VIDEO: Po jutru se dan pozna: domača hrana za slovenski zajtrk

V osnovnih šolah in vrtcih so otroci ob dnevu slovenske hrane jedli tako imenovani tradicionalni zajtrk. "Jaz nisem pojedel nič,“ nam je ob našem jutranjem obisku Vrtca Jelka dejal navihan malček. Nasmešek in lica, na katerih so bili sledovi medu, so malega šaljivca izdali. "Jedli smo med, kruh, maslo in jabolka, pili pa smo mleko,“ nam je pojasnil.

Več kot 18 ton kruha, 2600 kilogramov masla, 52.000 litrov mleka, več kot tri tone medu in kar 34 ton sočnih jabolk so danes slovenska podjetja, čebelarji in kmetje brezplačno podarili otrokom v vrtcih in šolah po vsej državi. Z akcijo se želi še posebej poudariti pomen hrane iz bližine in zdrav način prehranjevanja med najmlajšo populacijo, vzgojitelji, starši in drugo javnostjo. V projektu sodelujejo skoraj vsi vrtci in osnovne šole, ki so v okviru sredstev, ki jih imajo na razpolago za šolsko prehrano, dobavili živila iz lokalnega okolja. Ob tem so vzgojitelji in učitelji otrokom prenašali vsebine s področja kmetijstva, okolja, zdravega prehranjevanja in gibanja, čebelarstva, pomena lokalne pridelave in predelave.

Ob tej priložnost je predsednik republike Danilo Türk obiskal Vrtec Jelka v Ljubljani, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa Osnovo šolo Jurija Dalmatina v Krškem. Predsednik je skupaj z otroki za zajtrk zaužil sveže pečen kruh, ki so ga spekli v vrtcu, sveže maslo in točen med. Poudaril je, da ta projekt goji prave vrednote, med katere ne spadata samo zdrava prehrana in kultura skupnega uživanja hrane, ampak tudi pomen prehranske samooskrbe. Dodal je, da je to zelo dobra akcija, ki jo močno podpira.

Več kot 30 odstotkov otrok med tednom nikoli ne zajtrkuje

Njeni nasveti so več kot na mestu, saj ena izmed zadnjih raziskav kaže, da več kot 30 odstotkov otrok, starih od 11 do 15 let, med tednom nikoli ne zajtrkuje, 60 odstotkov mladostnikov ne je redno sadja, 75 odstotkov mladostnikov ne je zelenjave, 37 odstotkov jih vsak dan redno uživa sladkane pijače, 80 odstotkov pa ne sledi priporočilom o redni telesni dejavnosti. Kot je poudaril Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja, ni presenetljivo, če se nam je v zadnjih 20 letih delež debelih podvojil. Tudi odrasli pogosto izpuščajo zajtrk, kar 22 odstotkov jih ne zajtrkuje.

Premier Janša: Po jutru se dan pozna

"Včasih so bili najbolj dragoceni trenutki, ki jih je družina preživela skupaj. Ena takih priložnosti je bil zagotovo tradicionalni slovenski zajtrk, ko je zadišalo s krušne peči in so nas na mizi čakala pravkar utrgana jabolka, orehi, domač med,“ se starih dni spominja slovenski premier Janez Janša. Meni, da je prav, da se iz spominov tudi kaj naučimo. Hrana postaja čedalje pomembnejša dobrina, še zlasti in posebej zato, ker varovanju zdravja in okolja namenjamo vse več pozornosti. Temu je sledila Vlada Republike Slovenije, ki je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije razglasila 16. november za dan slovenske hrane. S tem projektom želijo poudariti pomen zdravega prehranjevanja in kakovosti življenja ter dodatno ozavestiti lokalno okolje kot tudi celotno slovensko javnost o pomenu samooskrbe. Slovenija z domačo pridelavo, žal, ne pokriva potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, pravi.

Kmetijsko ministrstvo ob dnevu slovenske hrane pripravilo posebno tržnico

Kmetijsko ministrstvo je danes za zaposlene in druge naključne obiskovalce v avli ministrstva pripravilo tudi tržnico, na kateri so se lahko obiskovalci seznanili s hrano slovenskih proizvajalcev, podeželja in dejavnostmi na podeželju. Lokalni pridelovalci hrane pravijo, da je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo hranilno vrednost ter seveda tudi boljši okus. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se po njihovih besedah drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. "Kupujte slovensko hrano!“ poudarjajo.