FOTO: Nihče naj ne hodi v gozd, saj je to smrtno nevarno

Žledolom je doslej poškodoval že okrog 500.000 hektarjev gozdov, kar je okrog 42 odstotkov celotne površine gozda. Poškodovanega drevja je 3,5 milijona kubičnih metrov, kar je skoraj celoletna količina posekanega lesa v Sloveniji, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije. Poškodovanih je več kot polovica gozdnih cest.

Končna ocena količine poškodovanega drevja bo znana, ko bodo terenske razmere omogočale pregled poškodovanih gozdov. Žled je lomil tako listavce kot tudi iglavce in sicer posamezne veje, cele krošnje, pri smreki tudi vrhove. Lomilo pa je cela drevesa in jih prevračalo tudi s koreninami. Ponekod so obremenitve drevja večje, ker se je žled začel nabirati na sneg, ki je ostal na krošnjah. Na teh območjih je poškodb več, lomijo se tudi vrhovi smrek.

Pri podiranju se je dogajal tudi domino efekt pri vseh drevesnih vrstah, huje so poškodovane mlajše razvojne faze, predvsem drogovnjaki. Na objekte in infrastrukturo so se podirala predvsem robna drevesa z močno enostransko razvitimi krošnjami. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih najmanj 6330 kilometrov gozdnih cest, kar predstavlja 53 odstotkov vseh gozdnih cest v Sloveniji.

V žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev bo treba posekati in odpeljati iz gozda najkasneje do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Sanacija poškodovanega drevja listavcev pa bo lahko potekala dlje časa.

Najhuje je v Pivki

Najhuje je na območju občine Pivka in v delu občine Postojna ter na Cerkljansko-Idrijskem območju in na območju občin Loški potok, Logatec in Vrhnika, kjer je ledeni oklep debel tudi več kot pet centimetrov. Tu je začelo žlediti že s četrtka na petek, v drugih krajih večinoma s sobote na nedeljo, zato je tam ledeni oklep tanjši.

Žledolom se je in se še vedno pojavlja v gozdovih po večjem delu Slovenije. V osrednji Sloveniji žledi v višinskem pasu od 300 do 750 metrov nad morjem, v severnem pasu Slovenije tudi do 1100 metrov. Na Primorskem se meja žledenja začne pri 500 metri nad morjem.

Vremenska napoved ni obetavna. V torek in sredo se bodo snežne padavine nadaljevale in možen bo snegolom v kombinaciji z žledolomom velikih razsežnosti. Zadnji zelo obsežen žledolom v kombinaciji s snegolomom smo imeli pozimi 1996/97, ko je bilo največ poškodb v Polhograjskem hribovju.

Nikar v gozd

V zavodu prebivalce opozarjajo, naj ne hodijo v gozdove zaradi nevarnosti padajočih vej in drevja, saj je tako stanje smrtno nevarno. Ko bo primerno, naj se odstranjevanja polomljenega drevja lotevajo le izkušeni sekači. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji.

Tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je posvaril, naj nihče ne hodi v gozd, saj je to smrtno nevarno. "Da ni bilo poškodb posameznikov ali celo smrtnih žrtev je velika sreča in naj tako tudi ostane," je opozoril pred obiskom terena na Verdu na Vrhniki.

Prve uradne ocene škode naj bi bile znane v četrtek na seji vlade. Za zdaj je ocena škode še zelo približna. Poškodovanega je 40 odstotkov gozda, izgubili bomo vsaj enoletni posek v gozdu, je pojasnil Židan. Ob tem je izpostavil, da je od 12.000 kilometrov gozdnih cest poškodovanih kar 6000 kilometrov, ki pa ne služijo samo delu v gozdu, pač pa za številne družine pomenijo povezavo z drugimi cestami.

Minister je opozoril, naj dela v gozdu izvajajo samo usposobljeni ljudje, saj bo sanacija v teh razmerah izjemno zahtevna. "Prvi ukrep je enostaven - ne hodite v gozd. To je izjemno pomembno. V naslednjih dneh pričakujemo otoplitve. Šele ko bo možno pristopiti k sanaciji, jo bomo začeli izvajati," je dodal Židan.

Lastniki gozdov odškodninsko odgovorni v primeru škode ob podrtem drevju

Lastniki gozdov so dolžni poskrbeti za odstranitev podrtih vej ali dreves v gozdovih, nadzor nad sanacijo v gozdovih pa bo izvajal Zavod za gozdove Slovenije, je pojasnil koordinator za področje gozdarstva na zavodu Andrej Breznik. V primeru, da drevo pade in povzroči škodo, je lastnik gozda odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, je dodal.

Za sanacijo škode v gozdovih v javni lasti skrbi Sklad gozdnih in kmetijskih zemljišč RS, v zasebni lasti pa zasebni lastniki, je dejal Breznik.

Nikar dodatno ne vznemirjajte divjadi!

Ob vsem tem pa Lovski zvezi Slovenije opozarjajo tudi, naj posamezniki nikar dodatno ne vznemirajo divjadi in drugih prostoživečih živali, bodisi s sprehodi, predvsem pa naj ne spuščajo psov prosto v naravo. "Divjad in prostoživeče živali so zaradi takšnih razmer močno prizadete, ocenjujemo pa tudi, da je kar nekaj prostoživečih živali poškodovanih," pravijo v lovski zvezi.

Če slučajno opazite poškodovano divjad, pokličite center za obveščanje na številko 112, kjer vas bodo usmerili na območnega upravljavca lovišča oz. lovsko družino, nikar pa ne poskušajte divjadi pomagati sami, saj vas lahko resno poškoduje.