Prešernova proslava s podelitvijo najvišjih državnih nagrad na področju umetnosti je potekala med idejo o umetnosti kot zoperstavljanju minljivosti in banalnosti ter besedami predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja, da se mora tudi institucija Prešernovih nagrad spremeniti, nikakor pa je ne gre ukiniti.
Bogataj je v svojem govoru poudaril, da je Prešernov dan državni praznik, ki je še ohranil nekaj obrednosti, ki ne pomeni zgolj obešanja zastav. Po njegovih besedah bi ga morali praznovati v najširšem pomenu besede kultura, tudi ob spoštovanju medsebojnih razlik.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada se je ustavil tudi ob "živahni razpravi", kot jo je poimenoval, ki je spremljala letošnji izbor nagrajencev. To je dokaz, da nagrade niso okostenela stalnica, a hkrati tudi priložnost za razmislek, kako pri podeljevanju nagrad kaj spremeniti. Bogataj se ne strinja z nergači, ki menijo, da je treba nagrade zaradi večkratnih zapletov preprosto ukiniti ali pa "ker nekateri ne prenesejo določenega obraza". Nagrade je treba razvijati in graditi ter se zavedati, da se umetnost spreminja in razširja. Svoje mesto, o katerem bi odločale samostojne komisije, bi morali tako imeti tudi filmsko, oblikovalsko ali prevajalsko področje, je menil Bogataj.
Prejemnik velike Prešernove nagrade za opus, pisatelj Vladimir Kavčič je v zahvalnem govoru prav tako opozoril na tukaj in zdaj. Ko je Slovenija postala del EU in širšega gospodarskega polja, so propadla številna podjetja, brezposelnost je velika. Država rešuje banke, da bodo počele to, kar so doslej, medtem ko mladi odhajajo s trebuhom za kruhom, je dejal Kavčič, ki je za konec situacijo ponazoril s primerom slovenske stranke. Ta ima za dobro plačana mesta evropskih poslancev evidentiranih 42 članov, nima pa kandidata za zdravstvenega in gospodarskega ministra doma. Izjava je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sprožila velik aplavz.
S svojim kratkim govorom je navdušil tudi drugi prejemnik velike Prešernove nagrade, skladatelj Pavle Merku. Leta 2004 je napisal zadnjo skladbo, od takrat se že deset let ubada le z boleznijo, to je deset let trpljenja, je dejal. Zdaj že mesec dni odgovarja na vprašanja novinarjev, zaradi česar je utrujen, a srečen. "Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj vesel," je v šali sklenil Merku.
Nagrade Prešernovega sklada so prejeli akademska slikarka Alenka Sottler, režiser Jernej Lorenci, pesnik Vladimir Kos, igralka Vesna Pernarčič, Slovenski tolkalni projekt in režiser Jože Možina. Odločitev, da njegov dokumentarni film o Pedru Opeki prejme nagrado, je dvignila nekaj prahu, a kot je pred podelitvijo dejal sam, je naredil dober film in kamero usmeril v pomembno temo. Da je bila odločitev upravnega odbora za Možino nesporna, pa pričajo tudi tri pravna mnenja, je dejal Bogataj.
Zdravljico je na proslavi interpretirala dramska igralka Silva Čušin, slovesno podelitev pa je zaključil kulturni program, ki je vseboval dela letošnjih nagrajencev. Ta dokazujejo, meni režiser prireditve Matej Filipčič, da živeti umetnost pomeni presegati čas ter da je umetnost privilegirana izkušnja časa.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.