V trgovini z zdravo in lokalno hrano: 'Včasih že samo nasmešek in prijazna beseda človeku spremenita dan'

Leto in pol je minilo, odkar je Branko Djoković z bratom v starem delu Kranja odprl ljubko butično trgovinico z zdravo, živo in večinoma lokalno pridelano hrano. V njej preživi večino svojega časa in v tem uživa, kar se mu vidi že na obrazu, ko prijetno kramlja s kupci in jim nudi najrazličnejše nasvete.

Želel si je stika z ljudmi

Preden je zaživela trgovinica, je imel redno službo, a v njej ni bil srečen. Kot pravi, mu je manjkal stik z ljudmi. Dal je odpoved, dva meseca malo razmišljal in "osvobajal" um, potem pa začel postavljati in uresničevati idejo trgovine Krajček. Vanjo sta z bratom vložila ogromno sebe, ves notranji interier, vsak kos lesa, sta s pomočjo prijateljev naredila sama.

Branko si je zaželel prostora z osebnim pristopom, kjer bi ljudje na enem mestu dobili kakovostne, domače izdelke. "Vem, da je sezonska lokalna hrana okusnejša in bogatejša s hranili, a v današnjem hitrem tempu življenja je težko priti do domačih izdelkov in pridelkov s preverjenim izvorom na enem mestu. Tako je iz osebne želje in lastne potrebe nastala trgovina, saj poleg okusa in svežine, biološke in hranljive vrednosti živil z nakupovanjem lokalnih pridelkov in izdelkov podpiramo lokalne kmetovalce in s tem kmetijstvo, samooskrbo in okolje. Velike trgovine so tako neosebne, ljudje pa si želimo osebnega pristopa in domačnosti. Včasih že samo nasmešek in prijazna beseda človeku lahko spremenita dan," pripoveduje.

Ker sta oba z bratom s tem projektom vstopila v svet, ki ga še nista poznala, je bil zanju to velik izziv. "Pri dogovarjanju za najem prostora je bilo nekaj ovir, pri delu z lesom in izdelavi pohištva  smo se vsak dan kaj novega naučili, dogovarjanje z dobavitelji pa je posebna umetnost," opisuje njune začetke. A težavam nerad pravi težave, raje jih imenuje izzivi, saj je prepričan, da se jih s pravo usmerjenostjo, namenom in dobro voljo da vedno odstraniti brez večjih zapletov. "Vsak izziv je bil v resnici le nova izkušnja na čudoviti poti," doda.

Zdrava hrana mu pomaga, da kljub natrpanemu urniku ne zboli

Od otvoritve do danes so v trgovinico dodali kar nekaj novih polic, hladilnikov, novih dobaviteljev, uredili spletno stran … Stremijo k prodaji lokalne ponudbe, saj tako podpirajo slovenske kmete in lokalno skupnost. Iz okoljskega vidika pa na tak način zmanjšujejo transportno pot, kar zmanjšuje ogljični odtis prevoza in shranjevanja. Določene izdelke uvažajo, a poskrbijo, da so vsaj ekološko pridelani.

"Glede na to, da večino časa preživim v trgovini, itak jem samo hrano iz trgovine," v smehu odgovori na vprašanje, ali torej tudi sam je zdravo in lokalno hrano. "Skušam uporabljati vso hrano in stvari iz svoje trgovine in mi to tudi dobro uspeva. Seveda pa nimam tolikšne ponudbe, da mi ni treba še kam drugam v nabavo. Je pa vsekakor razlika. Že če gledam, da od oktobra 2015 do danes niti enkrat nisem zbolel in obležal pri ZELO ZELO zapolnjenem delavniku – delam dobesedno po cele dneve. Hrana je večina pri zdravem življenju, samo ne smemo pozabiti na šport in gibanje v naravi. Tega mi trenutno malo primanjkuje, ampak delam na tem," še pravi naš sogovornik.

Stavi na pristen odnos s kmetovalci in osebno komunikacijo

Branko je povezan z vsaj z 50 ali 60 slovenskimi pridelovalci in kmetovalci. "Glede na to, da je trgovina butične narave, sem z večino dogovorjen za dostavo v trgovino, nekatere pa obiskujem sam, preden grem na delo. Naš odnos je zelo pristen in ker imamo dnevno komunikacijo, prilagajamo dogovore in funkcioniramo na človeškem nivoju. To največ šteje." 

Za sveže izdelke, sadje in zelenjavo je pomembno, da se čim prej znajdejo pri končnem uporabniku, saj na primer špinača izgubi 50-90 % vsebnosti vitamina C v roku 24 ur po tem, ko je nabrana, koristna hranila v jagodah zdržijo največ dva dni od trenutka, ko so nabrane itd. "Zato za takšne pridelke in izdelke vsak večer pošljem naročilo za naslednji dan, zjutraj pa jih sam prevzamem pred pričetkom dela. V primeru, da ne morem prevzeti naročila, pa proizvajalci rade volje priskočijo na pomoč in dostavijo sami. In stvar več kot funkcionira."

'Največjo potrditev, da je bila odločitev prava, mi dajejo ljudje'

"Moja merila za uspešnost se najbrž malce razlikujejo od večine, kajti ko začneš ustvarjati in uresničevati to, kar največ pomeni tebi in ne drugim, je to zame temeljno izhodišče za zdravo življenje. In če slediš notranjemu glasu, potem te v tem podpre tudi okolica," pravi Branko, ki največjo potrditev, da je bila odločitev za odprtje trgovinice prava, dobiva od ljudi. Večina jo je namreč sprejela za svojo in mnogi povedo, da so veseli, da se je v mestu pojavila tovrstna trgovina, z rednim obiskom pa potrjujejo kakovost ponudbe.

Njegove stranke so različne – v trgovino zaidejo tako otroci kot upokojenci, mlade družinice ali poslovneži … "Bi rekel, da so naše stranke vsi od treh let pa do 99 plus," pravi Branko in priznava: Seveda so lažji in težji dnevi, še posebej na posel vpliva spremenljivo vreme.

Ne samo lokalno, podpira tudi ekološko in pravično

Tudi glede embalaže je ekološko osveščen. Vsa embalaža je sporna, pravi, težko se je odločiti, kaj bi bilo prav. Plastika onesnažuje, papirnate vrečke pa energijsko niso ekološke za proizvodnjo. "Sam poskušam stranke usmerjati tako, da uporabljajo vrečke za ponovno uporabo, se pravi, da jih nosijo s seboj. Če vrečke res nimajo, imam na zalogi klasične vrečke in jim potem omenim, da je lepo to vrečko večkrat uporabiti, preden jo zavržejo. Smo pa v dogovarjanju, da sestavimo neko zložljivo vrečko iz naravnih materialov prav za Krajček in bi jo potem imeli na voljo po nabavni/proizvodni ceni, da z njo ni zaslužka," pojasnjuje. Ekološko ravnajo tudi s čistili, saj jih po uporabi stranke lahko pridejo nazaj napolniti – v iste plastenke.

Iz pravične trgovine je na prodajnih policah zaenkrat le nekaj izdelkov (črni in zeleni čaj, razne čokolade in namazi), kokosovo olje je na poti, se pa dogovarjajo še za ostale izdelke, tako da bodo nadaljevali in kmalu razširili prodajo pravičnih izdelkov.  "Vsekakor podpiram ta alternativni sistem trgovanja, saj sem prepričan, da izkoriščanje delovne sile in uporabe spornih prehrambenih sestavin narekuje kupec in nihče drug. Če lahko kot trgovec pripomorem k temu, da se vnese človečnost in empatijo tudi v trgovinski sektor in skrajša verigo od proizvajalca do potrošnika, sem vesel, da bodo tudi naših policah izdelki Fairtrade," še pravi Branko.

'Če želimo spremeniti svet, moramo začeti s spremembo v sebi'

Ni v moči države, da čez noč spremeni prehrambeno industrijo in način njenega delovanja, lahko pa podpre tiste, ki pripomorejo k spremembam, je prepričan. Tudi opozorila lahko veliko prinesejo, če so dovolj nazorno prikazana in promovirana. Na nas kupcih pa je, da se zavemo kakšno industrijo podpiramo s kupovanjem določenih artiklov.

"Večina ljudi si misli, da sami ne morejo nič spremeniti … pa ni res. Če želimo spremeniti svet, moramo začeti s spremembo v sebi. Živimo v svetu materializma in intelektualizma in današnji človek je na zelo nizkem nivoju zavesti, kar nas je pripeljalo tako daleč, da smo pozabili, da smo del Zemlje in da z vsemi izumi, iznajdbami in delovanjem, kjer posegamo v naravne zakone, delamo škodo tudi sebi. Boriti se proti sistemu, državi pelje v nepravo smer – borbo. Mahatma Gandhi je lepo povedal: Edini hudiči na tem svetu so tisti, ki se podijo v našem srcu. Tam bi moral izbojevati vse svoje bitke."

Treba je torej spremeniti pogled ljudi na način delovanja, pridelovanja in predelovanja prehrambene industrije, kar je kar težek zalogaj … a začeti je treba pred lastnim pragom – pri spremembi lastnega razmišljanja in delovanja. Na tak način se izognemo bitki in ko dovolj posameznikov naredi spremembo, sistem pravzaprav "prisilimo", da se njegova kolesja začnejo vrteti v drugo smer, še meni.

Na vprašanje, kako odgovarja ljudem, ki pravijo, da je zdrava hrana draga, Branko odgovori, da to ni res: "Všeč mi je rek 'Nisem toliko bogat, da bi kupoval poceni'. Mislim, da veliko pove. Domača in zdrava hrana je polnovredna in hranilna in zahteva zaužitje bistveno manjših količin kot pri 'mrtvi hrani', ki je za organizem samo balast. Vsakdo lahko veliko prišpara, če ravna z glavo in odgovornostjo. Kupuj toliko, kot potrebuješ, troši toliko, kot lahko – manj je več. Jej sezonsko in izkoristi vso hrano, ki jo imaš. Ko ti uspe, da ne zavržeš nobene hrane v lastnem domu in vso porabiš, takrat vsekakor lahko kupuješ zdravo hrano in nič več ne potrošiš. Žal je potreben nek korak v razmišljanju in načinu življenja, ki pa vsekakor pozitivno vpliva na prihodnost nas, bodočih generacij in seveda mati zemljo, ki nesebično skrbi za nas," še pravi naš sogovornik.

Preveč omejevanj in premalo spodbude s strani države

Največja težava, ki jo v svojem poslu vidi naš sogovornik, je, da naša zakonodaja preveč omejuje delo in prodajo. "Glede na način dela in prodaje v vseh evropskih mestih opažam, da imamo zelo omejen pogled na delo s hrano in mnogo ljudi se zaradi zapletenih postopkov in pravil raje ne loti proizvajanja lastnih izdelkov. Vsi pa imamo najrajši npr. domačo marmelado, ki nima konzervansov in je tako okusna."

Glede na stanje v državi (št. nezaposlenih, nizek BDP ...) je premalo spodbude in podpore, da bi si ljudje postavili svoj lasten posel. Potrebne je toliko papirologije in zapletenih administrativnih postopkov, da si marsikdo ne upa začeti na svoje. "Novim majhnim podjetjem bi namesto prebiranja zakonodaje in spreminjanja zakonov na tedenski in mesečni ravni bolj koristila praktična pomoč in ideje, ki bi jim dale zagon, voljo in pogum, da si zgradijo svoj posel, ki jim bo prinašal dovolj, da živijo in ne le pre-živijo," zaključi.