Veliko preveč sedimo in se vozimo v avtomobilih

Telesna nedejavnost po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) predstavlja četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost (6 % smrti) in tako sledi visokemu krvnemu tlaku, kajenju ter povišanemu sladkorju v krvi. Prekomerna telesna masa in debelost pa povzročata 5 % vseh smrti.

K ohranjanju oziroma izboljšanju našega zdravja bistveno prispeva aktiven življenjski slog, ki preventivno deluje pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov, ob Svetovnem dnevu gibanja opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pomanjkanje telesne dejavnosti je lahko razlog za resne zdravstvene težave, s katerimi se srečujemo zaradi sodobnega življenjskega sloga. O tem, kako živimo in se gibamo, veliko pove informacija, da je telesno premalo dejavnih več kot 30 odstotkov odraslih v Evropski uniji. Veliko preveč sedimo in se vozimo v avtomobilih.

Po podatkih NIJZ ima v Sloveniji večjo težo od priporočene malo manj kot polovica žensk in skoraj 70 odstotkov moških. Tudi vse več mladih in otrok ima težave s prekomerno telesno težo, kar je posledica pomanjkanja telesne dejavnosti in nezdravih prehranjevalnih navad. V zadnjih 30 letih se je njihovo število podvojilo.

Z aktivnejšim življenjskim slogom pomembno zmanjšamo nevarnost za bolezni srca in ožilja, zmanjšamo možnost za nastanek kapi, znižamo krvni tlak ter raven holesterola. Gibanje lahko zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, raka na dojki in prostati, z njim ohranjamo zdravje mišic in skeleta. Pomembno je, da se gibamo vsak dan.

Koliko gibanja potrebujemo?

Stopnja celotne telesne dejavnosti pri odraslih Slovencih v povprečju narašča, vendar je opazna izrazita neenakost med skupinami z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Na NIJZ ugotavljajo, da so osnovnošolsko izobraženi ljudje v primerjavi s srednješolsko in visokošolsko izobraženimi prebivalci značilno manj pogosto telesno dejavni vsaj 30 minut dnevno ali skupno 150 minut na teden. Razlike so statistično značilne pri obeh spolih. Moški so v primerjavi z ženskami značilno pogosteje telesno dejavni vsaj 30 minut dnevno ali skupno 150 minut na teden.

Po priporočilih SZO za doseganje večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. To se lahko doseže z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj 5 dni v tednu ali pa visoko intenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj 3 dni v tednu. Seveda se lahko kombinira telesno dejavnost obeh intenzivnosti. Šteje tudi telesna dejavnost, razdeljena na več manjših sklopov dnevno, vendar posamezen sklop ne sme biti krajši od 10 minut.

Vsaj dvakrat na teden se vsem starostnim skupinam priporoča izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in tistim, ki so slabše gibljivi, se dodatno priporoča izvajanje vaj za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj tri dni v tednu. Če posameznik ne more dosegati priporočil, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem, svetujejo.

Delež odraslih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost SZO, upoštevajoč celotno telesno dejavnost, se je povečal tako pri moških kot ženskah na približno 60 odstotkov, medtem ko je delež tistih, ki dosegajo priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti, mnogo nižji, približno 20 odstotkov.

Otrok sprejema aktivnost kot igro

Otrok v zgodnjem obdobju otroštva sprejema telesno dejavnost kot igro, kajti pojem mu je sprejemljiv kot nekaj lepega in zabavnega. Raziskave kažejo, da otroci, ne glede na starost, potrebujejo vsaj uro zmerne telesne dejavnosti dnevno. Primeri zmerne dejavnosti so aktivna igra, hitra hoja, ples, kolesarjenje, plavanje in večina športnih iger.

Otroci imajo najraje dejavnosti, v katerih sodelujejo tudi njihovi starši. Na ta način tudi nedejavnega otroka spodbudimo k aktivnosti. Prijetno vzdušje pri igri, po možnosti v zunanjem okolju, v naravi, bomo lahko dosegli, ko bomo otroke postopoma pripravljali na večje izzive in jih za trud in dosežke tudi pohvalili.

Za otroke in mladostnike se priporoča vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. V večini primerov se to najlažje in najhitreje doseže z vsakodnevnim/rednim pešačenjem in/ali kolesarjenjem.

Omejimo čas neprekinjenega sedenja

Raziskave zadnjih let dodatno kažejo, da je tudi neprekinjen čas daljšega sedenja povezan z razvojem različnih motenj, povezanih z zdravjem in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni. Lahko celo vpliva tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Problem sedenja lahko opazimo že v vrtcih, šolah in doma, zaposleni pa se soočajo z vse več sedečega načina dela.

Pa vendar lahko za telesno dejavnost in prekinitev sedenja izkoristimo tudi majhne priložnosti: npr. med delovnim časom ali učnim procesom večkrat vstanemo (za vsaj eno minuto), naredimo kakšno raztezno vajo, se sprehodimo … Strokovnjaki priporočajo, da čas, ki ga preživite sede, zmanjšate na najmanjšo možno mero in da čas sedenja čim pogosteje prekinete.

Čim več aktivnosti naj bo na prostem

Pomembno je tudi gibanje v naravnem okolju – določene (šolske) dejavnosti, učne procese, lahko prav tako izvajamo v naravi in telesno dejavnost na prostem. Tudi odrasli lahko prihajajmo na delo z aktivnim transportom ali vsaj del poti kombiniramo s hojo ali prekolesarimo.

Zadostna telesna dejavnost ima ugodne pozitivne učinke na zdravje – zagotovo boljšo telesno zmožnost, boljše počutje in boljše spanje, ugodno pa vpliva tudi na socialno vključenost ljudi. Pomembna je v celotnem življenjskem poteku, saj se zaradi telesne dejavnosti pri otroku razvije celoten potencial telesa, pri odraslem omogoča delovne in druge aktivnosti, pri starejšem pa preprečuje izgubo mišične mase in prehod v krhkost ter posledično odvisnost od pomoči drugih, še naštevajo na NIJZ.