Ste 'škrjanci' ali 'sove'?

Ameriški filmski zvezdnik in dvakratni nominiranec za oskarja Mark Wahlberg je 'razburil' javnost, ko je izdal svoj dnevni urnik. Igralec dan začne ob 2.30. Ko se zbudi, opravi 90-minutno telovadbo, nato igra golf, moli, nazadnje pa se sprošča na krioterapiji (nekajminutna izpostavljenost suhemu zraku, ohlajenemu na – 150 stopinj). Zvečer je v postelji že ob pol osmih zvečer.

Wahlberg pa ni edini, ki zgodaj vstaja. Direktor Appla Tim Cook naj bi zbujal ob 3.45, direktor Disneyja Bob Iger pa ob 4.25. Zlato pravilo večine večjih in pomembnejših korporacij na svetu je prav slednje – če želiš biti uspešen, se zbujaj ob zgodnjih urah.

Pa bi se morali za potrebe večje produktivnosti vsi zbujati skupaj s petelini ali še prej? Mogoče, pravijo znanstveniki, a hkrati opozarjajo, da si večina ljudi želi zgodaj vstajati in biti produktivni izključno za to, da bi navdušili tiste okoli nas – šefe, družino, prijatelje.

Čeprav ob prvem pogledu na špartanski urnik Wahlberga vidite le izjemno dolg dan in nič spanca, ameriška raziskovalca Christopher Barnes in Gretchen Spreitzer opozarjata, da zvezdnik še vedno spi sedem ur na dan, kar je pomembno za produktivnost. Pomanjkanje spanca povzroča številne zdravstvene težave in pomanjkanje kognitivnih sposobnosti, pravita Barnes in Spreitzer, ki se v svojih raziskavah posvečata preučevanju tega, ali bi morala podjetja poskrbeti za to, da njihovi zaposleni dobijo dovolj spanca. Spreitzer pa vendarle vidi nekaj pozitivnega v Wahlbergovem urniku. "Ustvaril si je takšno disciplino, da ima več časa zase. Vse svoje zadeve uredi, še preden se zbudi njegova družina."

Po drugi strani pa lahko zgodnje vstajanje in zgodnji spanec vodita v pomanjkanje družabnega življenja in slabše medsebojne odnose.

Imate hitro vstajanje v krvi?

Spalni vzorci ljudi so odvisni od njihovega cirkadianega ritma – to je 24-urna notranja ura, ki v rednih intervalih sproža budnost in zaspanost. Vsak izmed nas ima razvite svoje vzorce in na podlagi česar se po navadi zbujamo ob isti uri vsak dan. Zaradi teh vzorcev imamo lahko na primer težave, ko se odpravimo v tujino in zaradi različnih časovnih pasov naše telo prizadane "jet leg".

Na podlagi spalnih navad znanstveniki ljudi delijo na dve skupini – "škrjance" in "sove". Prvi so tisti, ki se zgodaj zbudijo in gredo hitro spat. Drugi pa se pozno zbujajo in pozno zaspijo. Barnes pravi, da je večina ljudi v svojem otroštvu "škrjancev", v obdobju mladostništva smo "sove", ko pa odrastemo, postanemo zopet "škrjanci".

Produktivnost je lahko le iluzija

Barnes in Spreitzer pravita, da obstaja velika verjetnost, da je naša produktivnost le iluzija. Sodobna družba namreč strmi k "slavljenju" tistih, ki vstajajo ob zgodnjih urah. Raziskava iz leta 2014, ki je vključevala 120 zaposlenih odraslih, je podala zanimive rezultate. Tisti, ki začnejo delati v kasnejših urah, so slabše ocenjeni s strani svojih šefov, saj jih imajo za manj učinkovite in manj natančne. Večina ljudi v želji po večji "priljubljenosti" in iskanju potrditve spreminja svoje delovne urnike, a kot poudarja Barnes, moraš na koncu dneva poslušati tudi želje svojega telesa in si privoščiti počitek. "Ko imate malo energije in niste ’pravi’, gre vedno vse narobe. Zato dajte svojemu telesu čas, da zadiha."