S popolno odpravo transmaščob bi lahko rešili 10 milijonov življenj

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pripravila smernice za popolno odpravo transmaščob do leta 2023. Najbolj preprosto pot do tega cilja vidi predvsem v zamenjavi vrste maščob, s katero proizvajalci po svetu pripravljajo prehranske izdelke. Tako so v okviru načrta multinacionalke, ki so v svojih izdelkih že zamenjale transmaščobe za zdravju bolj prijazne maščobe, pozvali, da svoje izkušnje in znanje delijo tudi z lokalnimi in manjšimi proizvajalci: "Če bo svet zamenjal vse transmaščobe, ljudje ne bodo okusili razlike, hrana ne bo dražja, a srce bo zagotovo prepoznalo razliko," so prepričani na WHO, kjer menijo, da bodo tako bistveno znižali stopnjo bolezni srca in ožilja po svetu, poroča The New York Times.

Resen dejavnik tveganja za razvoj kroničnih bolezni, kapi in rakavih obolenj

Transmaščobe, ki so postale priljubljene sredi devetdesetih let, so se izkazale za zdravju izjemno škodljive - ne le kot vzrok za številne nenadne srčne napade in kapi, ampak so povezane tudi s porastom sladkorne bolezni tipa 2 in celo neplodnostjo žensk. Možne posledice uživanja transmaščob so tudi povečanje ravni slabega holesterola in znižanje ravni dobrega holesterola. Transmaščobe imajo bistveno večji vpliv na razvoj ateroskleroze kot nasičene maščobe in po ocenah WHO predstavljajo resen dejavnik tveganja za razvoj kroničnih srčno-žilnih bolezni, kapi in nekaterih rakavih obolenj. Nekatere raziskave pa nakazujejo tudi možnost njihovega vpliva na razvoj bolezni oči, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni jeter, pojasnjujejo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Po svetu še vedno priljubljene

Več držav je sicer že naredilo pomembne premike k omejitvi oziroma odpravi transmaščob. V boj z njimi so se najbolj odločno podali na Danskem, v Švici, Kanadi, Veliki Britaniji in ZDA. Z naslednjim mesecem morajo biti namreč vsi izdelki, ki se prodajajo v ZDA, brez industrijsko proizvedenih transmaščob.

A kljub znanim škodljivim učinkom transmaščob so te, predvsem zaradi nizke cene in slabe ozaveščenosti prebivalstva, še vedno priljubljene. Barry Popkin, profesor iz univerze v Severni Karolini, opozarja, "da so največja svetovna prehranska podjetja naredila že veliko na področju zmanjševanja transmaščob v bogatejših državah, ampak so pri tem izpustila predvsem Azijo in Afriko".

Transmaščobe veliko zdravstveno tveganje predstavljajo tudi v Indiji, kjer so izdelki pripravljeni s tovrstnimi maščobami dosegljivi na vsakem koraku, raziskave pa kažejo tudi, da je število smrti zaradi srčnih napadov pri moških iz Pakistana kar 62 odstotkov višje kot pri moških v Angliji.

Tudi Slovenija omejila transmaščobe

V Sloveniji je sicer letos začel veljati nov pravilnik o največji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, ki omejujejo vsebnost teh škodljivih maščob na največ dva grama na sto gramov skupne vrednosti maščob v živilu. Živila, ki ne izpolnjujejo zahtev, so lahko v prometu do porabe zalog in največ dvanajst mesecev od uveljavitve tega pravilnika. Določbe pravilnika se uporabljajo za vsa rastlinska olja, maščobe in maščobne emulzije ter živila, ki te maščobe vsebujejo.