Pusta je konec, čas je za post

"Vsa bitja imajo obdobja, ko se prostovoljno ali instinktivno postijo. Tako živali, ki morajo preživeti hude zime v visokogorju, ko na razpolago ni hrane, kot tudi domače živali, ki nagonsko občasno zavračajo hrano, še posebno če zbolijo ali se poškodujejo. Post ni terapija, ki bi jo lahko izvajal samo izkušen strokovnjak. Tudi neprestan medicinski nadzor večinoma ni potreben. Ljudje se postijo, odkar obstaja človeštvo na Zemlji," pojasnjujejo na zavodu Preporod, kjer ocenjujejo, da se v Sloveniji vsako leto občasno posti na tisoče ljudi.

Postimo se lahko iz več razlogov (verskih, kulturnih …), razlikujemo pa med strogim postom oz. stradanjem (ob zadostnem vnašanju vode) ter delnim postom (npr. ob sokovih) z redukcijo hrane, kar predstavlja zmanjšan vnos energije in hranil, pojasnjujeta Vida Fajdiga Turk in Simona Mušič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kot sta pojasnili, pri postenju v telesu spodbudimo mehanizme, ki spremenijo metabolizem v telesu in ga prilagodijo na pomanjkanje hrane in v nadaljevanju na privzem hranil iz telesnih zalog (npr. telo porablja lastne beljakovine iz mišic). Po prekinitvi posta pa se lahko začne v telesu zaradi ponovnega vnosa hrane ustvarjati maščobna zaloga. Tako je pri postenju organizem odvisen od zalog energije in hranil, ki so se shranile v času hranjenja. V času postenja se začnejo za delovanje možganov in drugih organov v telesu najprej koristiti jetrne zaloge energije v obliki glikogena, izčrpajo se tudi rezerve beljakovin, šele s podaljševanjem stradanja se presnova prevesi k izkoriščanju maščobnih zalog.

Posta se ne lotimo z danes na jutri

Pomembno je, da vemo, da post sam po sebi ni zdravilo, je naravna metoda, s katero telesu omogočimo, da takrat, ko ne dobi hrane, naredi lasten servis, pravi nutricistka Mojca Cepuš. "Če je v telesu dovolj energije in moči, to lahko rezultira na način, da odpravi nekatere zdravstvene težave. Ne pa vedno in ne za vse. Če kdo na primer post zlorablja za namene hujšanja, je to po navadi obsojeno na propad, saj se izgubljeni kilogrami kmalu vrnejo," opozarja.

Vsem, ki se odločajo za postenje, svetuje, da si najprej preberejo ustrezno literaturo ali se pogovorijo s terapevtom za post oz. z ljudmi, ki imajo izkušnje s tem. Izjemno pomembno je namreč, kako se ga lotimo.

Nikoli se ga ne lotimo kar z danes na jutri, poudarjajo na zavodu Preporod. Že teden ali dva prej korenito spremenimo način prehranjevanja in življenja. "Opustimo slabe razvade, kot so kajenje, pitje kave in alkoholnih ter drugih industrijskih pijač. Začnemo uživati vegansko, polnovredno hrano. Sadje, zelenjavo, semena, oreške, suho sadje, kalčke in poganjke ter pijemo čim več sadnih in zelenjavnih sokov. Če je sprejemljivo, je najbolje začeti uživati samo surovo prehrano, sicer pa lahko zelenjavo dušite, brez prekuhavanja ali cvrtja. Iz prehrane odstranimo vse izdelke iz moke, mesa, sladkarije, cvrtja, sol in ostalo industrijsko predelano hrano. Vsaj tri dni pred začetkom posta pa je priporočljivo uživati samo surovo, presno hrano. Obenem pa začnite redno vsako jutro telovaditi, odpravite se na sprehod, hitro hojo ali zmeren tek. Zagotovite si vsaj sedem ur spanja, in to vsaj dve uri pred polnočjo."

Dolgotrajno strogo postenje ali stradanje je nevarno

Mnogi ljudje se na postenje pripravijo tako, da postopno preidejo na uživanje sadja in zelenjave, pravijo na NIJZ. Običajno se lahko že prvi dan postenja pojavijo občasni napadi lakote, glavobol in razdražljivost, pozneje pa tudi mišična in splošna slabost ter hitra utrujenost, kar pa je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pri tem moramo upoštevati tudi, v kakšni kondiciji je naš organizem, koliko smo fizično aktivni in zdravi.

Stroka zagovarja dnevno uravnoteženo prehrano primerne energijske in hranilne gostote, ki je razporejena na tri do pet obrokov na dan.

Na splošno velja, da mlada in zdrava populacija post pod določenimi pogoji lahko lažje prenese, postenje pa se odsvetuje bolnikom, saj jim stradanje lahko povzroči še dodatne težave pri njihovem okrevanju.

"Zavedati se moramo, da dolgotrajno strogo postenje ali stradanje lahko povzroči tudi nevrološke, hormonske in druge zdravstvene težave ob sočasni izgubi telesne teže, tudi na račun izgube vode. Po dolgotrajnejšem strogem postenju začne organizem koristiti tudi strukturne beljakovine v mišicah, nato pa tudi v drugih tkivih. Dolgotrajnejše popolno postenje ali stradanje, ki temelji le na nadomeščanju izgubljene vode, se lahko konča tudi s smrtjo," opozarjajo na NIJZ.

Klistiranje, krtačenje telesa, čiščenje jezika in razgibavanje

Na spletnih straneh zavoda Preporod so izdelali tudi program posta, ki ga lahko upoštevate. Prvo jutro je priporočljivo temeljito očiščenje črevesja s klistiranjem ali Glauberjevo soljo, nato pa je klistiranje priporočljivo izvajati vsak dan. Z njim pospešimo razstrupljanje organizma, kar bistveno prispeva k boljšemu počutju med postom.

Sledi suho masiranje s krtačo, ki naj traja vsaj deset minut. Koža je največji izločevalni organ in s tem postopkom te sposobnosti še povečamo. Uporabimo lahko ščetko na daljšem ročaju, z ostrejšimi, naravnimi vlakni.

Sledi tuširanje z izmenično toplo in hladno vodo in natančno čiščenje ust oz. oblog z jezika s posebnim strgalom ali žličko. Koristilo bo, če postopek ponovimo še zvečer, preden ležemo k počitku.

Čez dan je treba v ustreznih presledkih popiti vsaj tri litre tekočine (razredčeni sadni in zelenjavni sokovi, voda, čaji, zelenjavni prevretki).

Med postom zelo prija eno- do dveurni pohod v naravi, najbolje po gozdu ali lažji vzpon na hrib. Tako se naužijemo blagodejnega svežega zraka in sonca, z znojenjem pospešimo izločanje strupov iz telesa skozi kožo. "Globoko dihanje nas napolni z energijo in svežino. Pohodi med postom so najlepši del dneva. Zelo prijajo tudi razne telesne sprostilne vaje, joga, meditacija, molitev, branje sproščujoče literature itd. Zvečer je treba zgodaj leči k počitku in spati vsaj sedem do osem ur."

Med postom lahko normalno opravljate vsa dela. Večina postivcev poroča o večji zbranosti in večjem delovnem elanu in storilnosti. Izogibati pa se morate stresu in prenapornemu telesnemu ali umskemu naprezanju.

Priporočljivo je, da postenje spremljate z vsakodnevnim zapisovanjem telesne teže, pulza, krvnega tlaka, počutja, raznih morebitnih neprijetnih kriz, kakovosti spanja itd. Če se pojavi težava, se posvetujte s poznavalcem postenja ali zdravnikom, ki se spozna na to učinkovito metodo za krepitev zdravja.

Ko končamo post, je dobro najprej pojesti kakšen kompot ali zelenjavno juho, nekaj surovega, morda četrt jabolka … potem pa postopoma nadaljujemo z raznovrstno prehrano. Teden dni po postu je dobro jesti le sadje in zelenjavo v vseh oblikah, potem pa počasi uvajati škrobna živila, mlečne izdelke, meso … še svetuje Cepuševa.