Šmarna gora je priljubljena točka številnih Ljubljančanov in Ljubljančank. Priznam, tudi sama sem med njimi. Moji bolj pogosti vzponi so se začeli lani poleti, ko sem se preselila na svoje, nedaleč stran, in mi je vožnja do vznožja v Tacnu vzela le kakšnih 10 minut. Sprva sva vrh osvajali skupaj s sodelavko, a ko ona ni imela časa, sem se odpravila sama. In ugotovila, da ima tudi to določen čar. Kavica na vrhu in razgled na Ljubljano ti polepšata dan. Pravzaprav pa si na Šmarki, kot ji rečejo, redko sam. Na poti vedno koga srečaš in nič drugače ni na vrhu. Če hodiš vsakič ob isti uri, ugotoviš, da srečuješ iste ljudi, ki prav tako kot ti gojijo ljubezen do tega hriba. Moji vzponi so postajali vedno bolj pogosti, navdušenje pa vedno večje. Takrat sem prvič zasledila članek o mentorici javnega nastopanja in organizatorki dogodkov Betki Šuhel Mikolič in njeni ljubezni do Šmarke. Prebrala sem, da je njen cilj, da osvoji vrh v enem letu kar 150-krat. "Uf, impresivno," je bila moja prva misel.
Leto kasneje sem spet brala o Betki, tokrat o njenem projektu 24 ur Šmarne gore, ki ga pripravlja skupaj z znano stilistko in maratonko Metko Albreht, ki jo pogosto srečujem na hodnikih naše medijske hiše. In takrat sem se odločila, da to priložnost izkoristim in pišem Betki s prošnjo, da za našo rubriko fit24ur pripravim članek o "njeni Šmarki".
Dež preprečil moje načrte, a ne Betkinih in Metkinih: 'Midve greva, saj nisva iz cukra'
"Seveda sem za. A greva na Šmarko," je bil njen odgovor na moj mail. "Bo ob 4.30 prezgodaj," me vpraša. Ker si že dolgo želim sončni vzhod pričakati na vrhu Šmarne gore, sem seveda takoj privolila. Moje veselje pa je kar kmalu pokvarilo kaj drugega kot vreme. Čeprav sem upala, da se bodo padavine do jutra umirile, pa me je pogled skozi okno ob 4. zjutraj razočaral. "Prestaviva," ji napišem. Prvi odgovor: "Dajva." Čez nekaj minut pa: "Veš kaj, midve z Metko sva se odločili, da greva. Saj nisva iz cukra." Še enkrat pogledam skozi okno, naliv. "Nisem tako pogumna," odpišem s slabo vestjo. Zmeniva se za naslednji dan, ko se na moje veliko veselje zbudim v jasno jutro.
"Za vaju pa vreme ni nikoli ovira," jima v smehu rečem, ko se dobimo na parkirišču v Tacnu. "Ne, to pa res ne. Veš, kako zabavno je hoditi gor v dežju," mi odvrne Betka. Že po prvem objemu in stisku roke začutim, da je neverjetno topla oseba. In Metka ni nič drugačna. Kaj kmalu mi je jasno, zakaj sta že dolga leta prijateljici.
Pot do vrha mine hitro, smeha ne manjka. In ko dosežemo vrh, presenečeno ugotovim, da bomo novi dan pričakale v družbi peščice drugih šmarnogorskih navdušencev, ki jim ni težko že navsezgodaj zjutraj zapustiti tople postelje. Seveda se vsi med seboj poznajo. Sledijo prijazni pozdravi in spet smeh. V zraku je čutiti neverjetno veliko pozitivne energije. Ugotavljam, da je v taki družbi in s pogledom na sicer še megleno Ljubljano nemogoče, da se dan ne bi začel z dobro voljo.
Šmarna gora zdravi srčne bolečine
Pot navzdol izkoristim za pogovor z Betko. Preden beseda nanese na projekt, ki ga bosta z Metko izpeljali 21. junija, jo prosim, da mi zaupa, kdaj se je začela njena zgodba s Šmarno goro. "Sem Štajerka v Ljubljani. Ko sem prišla študirat v prestolnico, so mi vsi govorili, da ne bom prava Ljubljančanka, če ne bom osvojila Šmarne gore," pripoveduje Betka. Kot v smehu doda, je bil njen prvi odziv: "Pa kje ste še videli Štajerca, ki bi želel biti Ljubljančan." In kot nadaljuje: "Ko sem se pa končno enkrat odpravila, sem si rekla, da je to to." Tako se je rodila njena ljubezen, ki traja že 25 let.
"V življenju se ti zgodijo takšne in drugačne stvari, prelomnice, tudi razočaranje v ljubezni. V enem obdobju me je Šmarna rešila in mi pomagala pozdraviti srčno bolečino oziroma zlomljeno srce. Od takrat je ne zapustim." Kot še šaljivo doda: "Ko zdraviš psiho, ugotoviš, da zraven dobiš še lepe noge. Dobrobit je torej večkratna."
Na poti se rojevajo poslovne ideje
Spominja se, da je v obdobju, ko je še delala na radiu, namesto da bi si vzela čas za kavo, raje obula športne copate in se odpravila na Šmarko. "Zasvoji te," iskreno prizna. Kot prednost pa izpostavi tudi to, da se na poti rojevajo nove poslovne ideje in kujejo načrti. Na Šmarni organizira tudi poslovne sestanke. "Človeka nikoli tako dobro ne spoznaš na sestanku, kot ga lahko na poti na Šmarno. Ali hodi ob tebi, te spusti naprej ... In točno veš, kaj lahko pričakuješ, če boš na projektu delal z njim." Kot dodaja, so se poslovni partnerji zdaj že tako navadili na tovrstne sestanke, da kar sami predlagajo vzpon na Šmarko.
Mož je vesel, ko se vrne s svežim kruhom
Iskreno pa priznava, da je časa vedno premalo. Z Metko se proti vrhu odpravljata vedno zelo zgodaj zjutraj, še pred sončnim vzhodom. Zase pravi, da je izredno empatična in altruistična oseba, kar pomeni, da bo prej delala v svojo škodo, kot da bi na prvo mesto postavila svoj ego. In ravno v tem tiči razlog za zgodnje vzpone. "Takrat nimam slabe vesti, da kaj drugega zanemarjam. Kot, da bi se svet podrl, če bi šla ob 12. uri. Ne bi se. Bi se pa moj notranji svet podrl."
"Kaj pa pravi mož na to, da se skoraj sredi noči izmuzne od doma?" jo vprašam. "Mož je vesel, ko se vrnem s svežim kruhom," v smehu odgovori. Sicer pa ga je s svojim aktivnim življenjskim slogom spodbudila k temu, da se je tudi sam začel več gibati.
In ravno to je cilj, ki ga želita 21. junija – na prvi poletni dan in najdajši dan v letu – doseči, in sicer spodbuditi ljudi, da bodo aktivni vse dni v letu. "Treba je delovati preventivno. Če delaš zase, potem boš bolj prijazen do sebe in tudi do drugih," je prepričana Betka. "In kaj je lepšega v življenju kot biti prijazen in dobre volje," še dodaja.
Šmarno goro bosta osvajali po dolgem in počez, od vzhoda do vzhoda
Kaj torej sploh pomeni 24 ur Šmarne? "To pomeni, da se bova z Metko na Šmarno vzpenjali 24 ur, od vzhoda do vzhoda, po vseh 14 urejenih poteh." Za cilj sta si zadali 20 vzponov. "Skupaj bova tako osvojili Everest."
Vse jutranjike, na vrhu jih ob 5. uri zjutraj pričakujeta nekaj 100, bo z akustično izvedno skladbe Nad mestom se dani ob vzhajanju sonca pozdravil Big Band Orkester slovenske vojske. Slavnostna govorka bo stand up komičarka Lucija Ćirović, v nadaljevanju pa bo besedo prevzela zdravnica objemov Sanela Banović. Ansambel Saša Avsenika bo program zaokrožil z legendarnima skladbama Na Šmarno goro in Na Golici. Svojo zahvalo vsem, ki se bodo udeležili dogodka, bo ob 7.20 izrazil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
S projektom želita tudi opozoriti na pomen hoje na Šmarno goro po utrjenih poteh. "Če hodimo po bližnjicah, naravi škodimo, sprožamo plazove, pospešujemo erozijo tal in tega se ne zavedamo dovolj." Njun cilj pa bo tudi, da prehodita prenovljeno Pot svobode. To je tista pot, ki ne vodi na Šmarno goro, ampak okrog nje, in če jo pogledaš s ptičje perspektive, vidiš, da je v obliki srca.
Smeha, dobre volje in objemov ne bo manjkalo
Kako pa sta sploh prišli na idejo o 24-urnem vzponu? Betka pravi, da se je zamisel porodila enkrat na kavi. Čeprav na Šmarno hodita skupaj, pa se redko zgodi, da se vzpenjata sami, saj se jima na poti ponavadi vedno kdo pridruži in tako imata redko čas za pogovor. "Enkrat na kavi pa sem rekla Metki: Najbolje, da kar 24 ur na Šmarno hodiva, da se bova dejansko lahko pogovarjali. In reče Metka: O super ideja." Celotna zgodba se je nato začela sestavljati kot hišica iz kart, pripoveduje Betka.
In del te zgodbe ste lahko 21. junija tudi vi. Skok v nov dan in v poletje lahko pričakate obkroženi s pozitivno energijo. Smeha, dobre volje in objemov ne bo manjkalo.
Več o dogodku si lahko preberete na Facbooku, in sicer vtipkajte Metka&Betka od vzhoda do vzhoda.
