S toplejšimi in daljšimi dnevi je kolesarska sezona že v polnem razmahu in na naših cestah je vse več kolesarjev. Kolo je zelo priljubljeno prevozno sredstvo, kolesarji pa so - poleg pešcev - ena najbolj ogroženih skupin v prometu, zato je izjemno pomembno, da so dobro vidni, da vozijo previdno in poskrbijo za lastno varnost.
Varnost je na prvem mestu
"Največ za svojo varnost naredimo z lastno previdnostjo. Pomembno je, da smo na cesti izjemno previdni in strpni ter da upoštevamo cestno prometne predpise, da prilagodimo hitrosti razmeram na cesti, da imamo varnostno razdaljo in da ne precenjujemo svojih sposobnosti," pravi Marjetka Conradi, ustanoviteljica prvega ženskega amaterskega kolesarskega kluba v Sloveniji Slovenske Specialkarke. To velja za vse, ki si delimo cesto – voznike, kolesarje in motoriste, dodaja. "Na naših klubskih vožnjah po svojih najboljših močeh usmerjam ženske, da se vozijo v čim bolj strnjeni skupini, ena za drugo. Ženske, ki se redno udeležujejo naših rund, so v tehniki vožnje izredno napredovale, kar je bil tudi eden glavnih ciljev ob ustanovitvi našega društva. Vliti ženskam samozavest na kolesu, da varno kolesarijo tako same kot tudi v skupini ter da ob tem uživajo. In njihov napredek je odraz dobrega skupinskega dela."
Da se varnost začne pri nas samih, se strinja tudi članica omenjenega kluba Edina Zejnić. "Slovenske Specialkarke se zavedamo, da je varnost na prvem mestu in z namenom ozaveščanja ter učenja o prometni varnosti smo lani v sodelovanju s KD Rog prvič organizirale tečaje varne vožnje s kolesom na kolesarskem poligonu v Ljubljani, s katerimi učimo pravilnega ravnanja, udeležbe in pasteh ter nevarnostih, ki so na cesti in s tem skrbimo, da v prometu ravnamo pravilno. Predpogoj za osebno varnost so ustrezno in primerno kolo, osebna zaščita (čelada) ter vidna kolesarska oblačila."
Najpogostejše napake, ki jih delajo kolesarji, so vožnja v nepravilni smeri, napačni strani ceste ali kolesarske poti, neupoštevanje pravil prednosti, neprilagoditev hitrosti cestam in vremenu ter splošno neupoštevanje cestno prometnih predpisov, ocenjuje Zejnićeva in naniza pravila za varno kolesarjenje, ki se jih velja držati:
• upoštevajte prometne znake,
• tam, kjer promet ureja semafor, upoštevajte svetlobne znake,
• ne vozite pod vplivom alkohola,
• med vožnjo ne uporabljajte telefona,
• preden spremenite smer vožnje, preverite, kaj se dogaja za vami in potem pravočasno nakažite svoj namen,
• upoštevanje pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, in tam, kjer so označene kolesarske steze,
• vedno vozite po kolesarski stezi, pasu ali poti in vedno uporabljajte površino, ki je namenjena kolesarjem,
• če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje in čim bližje roku ceste,
• če vozite v skupini, vozite drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta - če širina poti to dopušča - voziti dva vzporedno,
• kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, lahko vozijo v skupini, ki jo morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji,
• opazujte promet in predvidevajte ravnanje drugih v prometu,
• bodite pozorni na vozila, ki se vam približujejo, vas dohitevajo ali prehitevajo,
• v križiščih z roko nakažite smer in se prepričajte, da so vas opazili,
• ponoči uporabljate še bolj vidna oblačila (obvezne so luči, odsevniki),
• nikoli ne smete iz rok izpustiti krmila, dvigniti nog s pedal, voditi, vleči ali potiskati drugih vozil, se pustiti vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirali pri vožnji in voziti drugih oseb, razen, če je z zakonom določeno drugače,
• če je to potrebno za vašo varnost, se raje ustavite in spustite mimo vozila,
• kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno,
• uporaba čelade je obvezna.
Prometna pravila in ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije si lahko preberete v Zakonu o pravilih cestnega prometa.
Okolju prijazna in poceni oblika prevoza
Kolesarjenje je sicer izjemno priljubljen šport v Sloveniji. Pohvalimo se lahko tako z vrhunskimi kot amaterskimi kolesarji in kolesarkami, ki tekmujejo v svetovni seriji. Kolesarkam so za zgled profesionalne kolesarke, članice prve slovenske profesionalne ekipe BTC City Ljubljana, kolesarje pa motivira naš trenutno najboljši kolesar Primož Roglič, ki je pred kratkim za posebno pozornost v slovenskem kolesarjenju poskrbel s skupno zmago Dirke po Baskiji in je tako postal četrti Slovenec z zmago na takem nivoju ter končni zmagovalec dirke svetovne serije po Romandiji.
Kolesarite lahko sami ali v družbi, to je tudi najcenejša oblika prevoza in je okolju prijazno, opisuje Zejnićeva , ki jo je nad gorskim kolesarjenjem navdušil prijatelj, nad cestnim kolesarstvom pa triatlon, za katerega je trenirala. "Zdaj večino časa preživim na specialki, z veseljem pa asfalt zamenjam z makadamom in na gorskem kolesu uživam v naravi. Kolo mi daje občutek svobode," pripoveduje. Njen največji lanski izziv je bil Maraton Alpe, za katerega pravi, da je eden najtežjih in najlepših v Sloveniji. Njen letošnji izziv pa bodo Dolomiti.
Pozitivni in negativni vplivi kolesarjenja
Kolesarjenje sodi med najpogostejše oblike aktivnega preživljanja prostega časa, saj ima veliko pozitivnih vplivov na zdravje in dobro počutje ter je odlično v borbi s spomladansko utrujenostjo, ker poživi telo, pojasnjuje Edina. "S cestnim kolesom se lahko zjutraj zapeljete v službo, popoldne naredite krog in osvojite kakšen bližnji hrib, z gorskim kolesom pa bližnji gozd. Svež zrak in sončni žarki vam bodo zelo dobro deli na vaše telo in počutje."
Med pozitivne učinke kolesarjenja štejemo:
• zmanjšanje verjetnosti nastanka srčno-žilnih bolezni,
• zmanjšanje verjetnosti razvoja rakavih bolezni,
• izboljšanje kardiovaskularnega sistema,
• vzdrževanje normalne telesne teže,
• krepitev mišic in kosti,
• deluje protidepresivno,
• ugodno vpliva na telesno in psihično vzdržljivost ter prispeva k večji učinkovitosti,
• pomaga pri izboljšanju samozavesti, samopodobe, samospoštovanja, čustvenih in razpoloženjskih stanj, višanju motivacije ter osebnostne čvrstosti.
Kljub vsem prednostim, ki jih kolesarjenje ponuja, pa ima tudi ta šport tudi nekaj negativnih stranskih učinkov. Največje težave v kolesarjenju predstavljajo padci, saj smo na kolesu precej izpostavljeni in posledično ranljivi, pravi Edina. "Malce za šalo, malce zares, pravijo, da vsak pravi kolesar vsaj enkrat v svoji kolesarski karieri poljubi asfalt."
Če vas kolesarjenje pritegne do te mere, da pričnete pretiravati s treningi, pa se lahko soočite z resnim problemom izgorelosti. "Zato je s kolesarjenjem treba začeti postopoma in previdno stopnjevati dolžino in zahtevnost treningov. Vmes pa, seveda, poslušati svoje telo ter mu dovoliti, da si spočije," svetuje. "Težave na kolesu vam lahko povzroča tudi slaba nastavitev kolesa, ki lahko vodi v kronične bolečine v kolenih, vratu. Če naletite na to težavo, se posvetujte s strokovnjakom, da vam svetuje in primerno prilagodi kolo."
Specialkarke o svojih izkušnjah, občutkih in izzivih
Življenja brez kolesa si ne predstavljajo tudi ostale članice Specialkark, ki so z nami delile svoje občutke, izkušnje in največje izzive.
"S kolesarjenjem napolnim svoje baterije, poskrbim za svoje fizično in duhovno zdravje - kolo je moje zdravilo. Rada imam solo vožnje, še lepše pa so vožnje z možem in v skupini," je povedala Natalija Šnajder. "Največji izzivi so takrat, ko v eni rundi odpelješ 200 kilometrov ali več. Meni najlepši izziv pa je bilo lanskoletno tridnevno zaporedno kolesarjenje (tri 'kraljevske ture'), in sicer 350 kilometrov in 5500 metrov nadmorske višine."
"Moj največji izziv je bilo nekaj dnevno kolesarjenje in osvajanje prelazov po Dolomitih v super družbi. Dnevi, kjer čas ni bil pomemben, pomembno je bilo samo, da smo tam in z nasmehom na obrazu. Ob tej priliki hvala fantje, da ste me vzeli v zavetrje," pravi Andreja V. Šušteršič.
"Za moj okus najlepši vzpon je vzpon na Mangartsko sedlo, ki pa je tudi med težjimi v Sloveniji. Trpljenje med vzpenjanjem pa je bistveno olajšano zaradi lepega naravnega okolja in svežega zraka. Iz tega razloga si vsaj enkrat na leto ob lepem vremenu vzamem čas, da se zapeljem v ta konec Slovenije in na vrhu vzamem vsaj pol ure časa, da se naužijem razgleda," pa je povedala Barbara Tomšič.
Motivi za kolesarjenje so različni, največkrat pa osebni, saj želimo storiti nekaj dobrega zase, za zdrav duh v zdravem telesu, vodijo nas izzivi, napredek, zabava, druženje itd., še pravi Edina in poziva: "Naj vas motivi za kolesarjenje vodijo v nove izzive – majhne, ki prerastejo v velike. Zavrtite pedala in se zapeljite v nov dan, nov izziv, novo dogodivščino, predvsem pa varno vožnjo in uživajte na kolesu!"
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.