Da se naše notranje počutje odraža tudi na naši zunanjosti, je dejstvo. In dejstvo je tudi, da nekaterim, kljub temu, da so vse življenje na dietah in redno telovadijo, kilogrami kar ne skopnijo. Še več, ob malce večjem stresu v življenju, pridobijo še dodatnih nekaj kilogramov.
V takšnih primerih znani recepti za izgubo kilogramov ne zaležejo, rešitev ni v odrekanju določeni hrani in užitkom niti v povečanem gibanju. Znana shujševalna formula: manj hrane in več gibanja preprosto tukaj ne vzdrži, pravi psihoterapevtka Alja Fabjan. Včasih je treba zakopati globlje vase in poiskati vzroke za to, da se nam kilogrami vedno znova nakopičijo in da ne moremo obdržati zdravega načina življenja.
'Nič drugače se ne prehranjujem, a kilogrami se kar kopičijo'
Alja Fabjan je integrativna psihoterapevtka, ki se pri svojem delu pogosto srečuje s posamezniki, ki ob stresnih življenjskih trenutkih pogosto naberejo odvečne kilograme. Podobno je ugotovila tudi iz lastnih izkušenj. "Takrat, ko je bilo v mojem življenju več stresa, ko sem se srečevala z nekimi težavami ali sem bila pred prelomnimi življenjskimi obdobji, se mi je teža povečala," pravi.
Jasno, ko smo pod stresom, posegamo po nezdravi hrani in več jemo, bi marsikdo pomislil. A ni nujno tako. Tudi, če ne spremenimo svojih prehranjevalnih ali gibalnih navad, spremembo doživlja telo. "Kot da se telo hoče malo zaščititi in kopiči kilograme," pravi Fabjanova. To povezavo med stresom in rejenjem je zato začela raziskovati in iskati rešitve.
Na stres se naša telesa odzivajo precej različno. "Ponavadi kilograme izgubljajo tisti, ki jih ne bi radi, pridobivajo pa tisti, ki jih imajo že tako nekoliko preveč," pojasnjuje psihoterapevtka. Stres ima izjemno močan vpliv na našo psiho in telo – ponavadi najprej na spanje in na prehrano.
Pridobivanje kilogramov ni vedno povezano s tem, koliko pojemo, poudarja Fabjanova. Pri nekaterih lahko gre tudi za nekatere zdravstvene težave, denimo policistični jajčniki, moteno delovanje ščitnice, pa tudi druga stanja, zaradi katerih pridobivajo, ali izgubljajo kilograme. "Zelo pomemben pa je tudi psihični dejavnik. Velikokrat so krive težave, osamljenost, žalost, potlačeni občutki, lahko tudi jeza," pojasnjuje Fabjanova.
Seveda pa je tudi prenajedanje ali poseganje po nezdravi hrani, ki velikokrat poteka na nezavedni ravni in je prav tako lahko znak za notranjo stisko, eden od pomembnih vzrokov za to, da tehtnica pokaže visoko številko.
Psihodieta – ko se v proces hujšanja vključi psihoterapevt
Fabjanova je zato razvila poseben terapevtski program, ki poudarja psihološke vzroke za pridobivanje in ohranjanje prekomerne telesne teže. Program, ki ga je poimenovala kar "psihodieta" pomaga razrešiti te vzroke in vzpostaviti dolgoročno motivacijo za spremembe življenjskega sloga.
Podobne programe, ki temeljijo na povezavi med psihološkim počutjem in težavami s prekomerno telesno težo, poznajo že v Združenih državah Amerike in v nekaterih evropskih državah in so zelo uspešni, pravi Fabjanova. Sama program izvaja v manjših skupinah in večina udeležencev doseže dobre rezultate. "Kar poudarjam v programu, je, da že nekaj časa ne drži formula hujšanja: manj jesti, več se gibati. Tukaj je potrebna še neka osebnostna sprememba in motivacija," dodaja.
Njena formula temelji na štirih temeljih: prehrana, telesno gibanje, motivacija, ki je psihološki proces, in pa osebnostna sprememba. "Posameznik mora razčistiti sam s sabo, kaj so tisti dejavniki, na katere sicer ni pozoren, pa imajo veliko vlogo pri tem, kdaj je, koliko, kaj," pojasnjuje psihoterapevtka.
Prava vprašanja pripeljejo do pravih rešitev
Program poteka v manjših skupinah, obsega pa 12 srečanj. "Na začetku se posvetimo zgodbi vsakega posameznika v skupini in se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah in navadah na področju telesnega gibanja," pravi Fabjanova. Nato se osredotočijo na psihološke vzroke in v skupini ter individualno skušajo najti rešitve.
Med terapijami so tako nekateri ugotovili, da se denimo z odvečno težo ščitijo pred partnerskimi odnosi. "Dokler imajo povišano težo, niso privlačni za partnerja in po svoje jim to ustreza, ker če bi bili v partnerskem odnosu, bi jim to prineslo druge težave in drugo bolečino," razlaga psihoterapevtka. Nekateri se svojih težav zavedajo že, ko pridejo, a jih sami ne znajo odpraviti.
Čeprav se program na prvi pogled zdi kot, da je na kožo pisan ženskam, ki so bolj pripravljene, da se pogovarjajo in zaupajo svoje težave drugim ljudem, pa se v program vključuje tudi vse več moških. "Nekateri so sami motivirani in bi radi delali na sebi, zavedajo se, da, kar so počeli doslej, ni dovolj. Včasih pa jih spodbudi tudi družina ali zdravnik, da morajo res nekaj korenito spremeniti."
Ker Fabjanova ni prehranska strokovnjakinja, v prehrano svojih strank ne posega preveč, razen z nasveti. "Predvsem pa se držim tega, se ravnamo po zdravi pameti. Veliko je namreč različnih informacij – en teden so banane zelo zdrave, pa odsvetujejo paradižnik, naslednji teden pa se to obrne. In tukaj nastaja ena velika zmeda. Največ, kar lahko narediš zase, je, da poslušaš svoje telo, kar mu ustreza," poudarja.
Tudi pri gibanju posameznikom dopušča, da si izberejo tisto, ki jim najbolj ustreza. Univerzalnega recepta pač ni, pravi Fabjanova. Skupaj pa nato spremljajo napredek, se spodbujajo in motivirajo, da zadržijo zdrav način življenja. Poudarja pa zmernost, "da znamo biti tudi prijazni do sebe in da ni vsa naša pozornost samo na prehrani in gibanju".
Čarobne paličice ni, potrebno je neprestano delo na sebi
V enem letu, odkar je Fabjanova začela izvajati program, je terapijo zaključilo okoli 20 skupin, v katerih je bilo od štiri do osem oseb. "Samo dva sta v vseh teh skupinah predčasno zapustila program, da sta ugotovila, da jim ni ustrezal. Vsi ostali so naredili vsaj nekaj sprememb v svojem življenju. Pri večini je bila tudi konkretna izguba kilogramov," pravi naša sogovornica.
Poleg izgube odvečnih kilogramov in večje motivacije za zdravo življenje pa preko psihodiete ljudje posamezniki odkrijejo tudi več o sebi in si pomagajo razrešiti strahove, travme in druge težave. Spoznajo lahko denimo, da niso zadovoljni v partnerskem odnosu, ali da pogosto jedo, ker si na tak način izkazujejo ljubezen. "Mama jim je denimo izkazovala ljubezen s čokolado in zdaj si tudi sami ne znajo drugače izkazovati ljubezni," pravi Fabjanova.
A tudi ta program ni čarobna paličica, ki preko noči odpravi vse težave. Posameznike pogosto čaka še naporno obdobje, da sami predelajo tisto, kar so odkrili s psihoterapijo. "Velikokrat tisto, kar odkrijejo, niso razveseljive novice in je treba še naprej delati, včasih tudi s pomočjo strokovnjaka," zaključi Fabjanova.
