Izziv: Bi za mesec dni postali vegan?

"Vsi ljudje imamo tendenco, da bi bili dobri do drugih in večina nas obožuje živali že od otroštva. Ker nam je privzgojeno, da jih “moramo” izkoriščati za potrebe svoje prehrane, to nekako zabrišemo, vendar je ponavadi nekje v ozadju še vedno prisoten nek slab občutek glede tega početja. Zato se je ljudem težko pogovarjati o tej tematiki, zato marsikoga ideja veganstva razburi, zato je početje v rejah in klavnicah potrošnikom skrito. Nihče si ne želi tega podpirati, če ima izbiro. Ko se enkrat osvobodiš teh okov in začneš živeti v skladu s svojimi načeli in prepričanji, ko veš da s svojim obrokom ne škodiš nikomur, je občutek zelo dober," pojasnjuje predsednica Slovenskega veganskega društva Maja Hrovat in med prednostmi veganskega načina prehranjevanja našteje etiko, zdravje in okoljevarstvo.

Številni ljudje z vegansko prehrano po njenih besedah normalizirajo svojo telesno težo, poročajo o izboljšani in olajšani prebavi, več energije, boljših športnih sposobnostih, tudi lepši koži. "Seveda so to le zgodbe posameznikov. V društvu se nam zdi pomembno, kaj pravi konsenz znanosti. In sicer da veganska prehrana zmanjšuje tveganje za nastanek raka, srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2 in še več bolezenskih stanj. Tveganje za te bolezni je sorazmerno s količino zaužitih izdelkov živalskega izvora, izdelki živalskega izvora pa so za človekovo zdravje popolnoma nepotrebni. Zakaj bi povečevali tveganje, če to ni potrebno?"

'Človek je vsejedo bitje'

Mnenja o tem, ali je veganska prehrana ustrezna, sploh za dojenčke in doječe matere, se sicer stalno krešejo, še glasnejše so polemike postale po smrti desetmesečnega otroka leta 2011, ko so zdravniki ljubljanskega UKC takšno prehranjevanje celo odsvetovali.

Človek je vsejedo bitje, zato je odločitev za vegetarijansko prehrano precej tvegana, medtem ko pri veganstvu organizmu tako rekoč ni mogoče zagotoviti vseh snovi, ki jih ta potrebuje za svoje delovanje, je takrat poudaril Rok Orel, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike Ljubljana.

Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča zdravo, uravnoteženo, mešano prehrano, s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. "Pediatri se občasno srečujemo z otroki, ki so hranjeni z enim od vegetarijanskih načinov prehrane, pri čemer so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med pri veganih, presnojedcih in fruktarijancih) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil: železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin ω-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHA, C22: 6ω-3), beljakovin in energije," so v praktičnih navodilih o Vegetarijanski prehrani pri otrocih zapisali Orel, Marjeta Sedmak iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike ter Nataša Fidler Mis, vodja Službe za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike.

Pomanjkljiva ali nepravilna prehrana lahko po njihovih besedah povzroči pomanjkanje mineralov, vitaminov, beljakovin ali celo energije pri otroku, vodi ne samo v motnjo rasti, ampak tudi v motnjo intelektualnega razvoja, slabše odpornosti organizma otroka. Ob tem je Orel poudaril tudi, da prehrana v otroštvu izjemno vpliva na možnost, da bomo kot odrasli zboleli za nekaterimi najpogostejšimi kroničnimi boleznimi, ter da je za zdravje otroka izredno pomembna tudi prehrana noseče in doječe matere.

"Tudi v Sloveniji smo imeli več primerov otrok s hudo klinično sliko podhranjenosti in pomanjkanjem makro- in mikrohranil, ki so bili posledica veganske prehrane v družini. Takšen način prehranjevanja stroka odsvetuje, saj za otroke in mladostnike ni primeren. Če se starši ali mladostniki vseeno odločijo zanj, je potrebno natančno spremljati morebitna pomanjkanja, predvsem pa vnos snovi, ki jih je v rastlinski prehrani premalo ali jih sploh ni, nadomestiti v obliki obogatenih živil ali prehranskih dodatkov. Prehrano doječe matere in otroka naj vodi klinični dietetik, otroka pa stalno spremlja izbrani pediater."

Vegetarijanstvo je lahko tvegan način prehranjevanja, če posameznik nima dovolj znanja o tem, je še poudaril Orel. Tako je po njegovih besedah potrebno veliko znanja, kako sestaviti pravilen jedilnik, da se zagotovi normalen vnos vseh potrebnih stvari. Pri veganstvu pa po njegovih besedah posameznik ne more zagotoviti vnosa vseh potrebnih snovi v telo, zato je zdravju škodljiv in nevaren način prehranjevanja, zlasti če gre za razvijajoč organizem, zato ga sam odsvetuje.

Število veganov v Sloveniji ni znano

V resnici ni znano, koliko ljudi v Sloveniji je veganov. "Jih pa je vedno več. Ne samo pri nas, temveč povsod po svetu. Za sosednjo Avstrijo obstaja približen podatek, da se število vegetarijancev in veganov skupaj giblje okoli cca 9 %. Največ jih je v starostni skupini od 29 do 39 let, to je 17 %. V Angliji naj bi se vegansko prehranjevalo okoli 550.000 ljudi, za Združene države Amerike se število giblje med 1 in 5% prebivalstva, odvisno od vira. Je pa v svetovnem merilu zagotovo opaziti trend stagniranja zanimanja za vegetarijanstvo, medtem ko zanimanje za veganstvo raste. Tudi v Sloveniji je povpraševanja po veganstvu vedno več, prav tako je vedno večja tudi veganska ponudba v restavracijah in trgovinah," pravi Hrovatova.

Šesto leto zapored in rekordno število prijavljenih

Zelo veliko ljudi je postalo veganov prav s pomočjo Veganskega izziva, ki že šesto leto zapored poteka tudi v Sloveniji. Organizirajo ga prostovoljci Slovenskega veganskega društva, do zdaj pa se ga je udeležilo že več kot 7000 ljudi.

"V januarju se prijave še vedno nabirajo, začeli smo s 1200 udeleženci. Številka še vedno narašča in bomo sigurno podrli rekordno število udeležencev iz lanskega januarja – 1400. Število udeležencev se iz leta v leto povečuje, skupaj s povečevanjem interesa za veganstvo. Sploh priljubljen je izziv, odkar smo ga lansko leto prestavili v januar, ki je vse bolj znan kot “mesec veganstva” in novih začetkov. Ko vsak želi v novem letu narediti spremembo na boljše, tako zase kot za druge. Izziv je popolna rešitev in odličen začetek izpolnjevanja novoletnih zaobljub," pojasnjuje Hrovatova.

Udeleženci vsak dan izziva prejmejo elekronsko pošto z dnevnim jedilnikom (vsega skupaj več kot 100 receptov), ki vsebuje tudi koristne nasvete, povezave do priljubljenih blogerjev in zanimivih dokumentarnih filmov. V uvodnih predavanjih razložijo vse, kar je dobro vedeti s področja nutricionistike, kuharskih trikov, zdravja, okoljevarstva in etike. Prav tako so vse te vsebine vključene v člankih, ki so del dnevne elektronske pošte. Mentorji nato poskrbijo še za specifična vprašanja. "Lahko so to lokalna vprašanja, kot Kje v svojem kraju dobim najcenejšo ovseno smetano? ali pa bolj splošna izkustvena Kako staršem in sorodnikom predstaviti, da ne jem mesa/mleka/jajc?, Kaj naj pripravim kolegom, ker v soboto prirejam zabavo?, Katero restavracijo (na bone) priporočate v mojem kraju?...Najtežje se je ponavadi soočati z okolico, ki ima pogosto brez dobrega razloga zelo negativen odnos do posameznikove odločitve, da postane vegan/ka. Namesto, da bi pozdravili dejstvo, da se nekdo odloči za bolj etičen, zdrav in okoljevarstven način življenja," še doda.

'Gre za razbijanje mitov, ki so pri nas še vedno prisotni'

Namen Veganskega izziva je, da bi se več ljudi odločilo za sočuten način življenja, kjer bi bilo živalim prihranjeno, gre pa tudi za rušenje mitov o prehranjevanju brez živil živalskega izvora, ki so v Sloveniji še vedno prisotni, še pravi Hrovatova, nato pa našteje in obrazloži tiste največje:

1. Brez zauživanja teh izdelkov zbolimo
Stališče znanosti o veganski prehrani je, da zmanjšuje možnost za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. Ta stališča so narejena na podlagi stotin raziskav najvišjega standarda (peer review). To je najvišja oblika dokaza. Mnenja ali izjave posameznikov, pa naj bodo doktorji, “priznani” pediatri ali onkologi, v znanosti pomenijo najnižji dokaz v hierarhiji dokazov (sklicevanje na avtoriteto). Na žalost pa v Sloveniji vedno znova in znova mediji te “avtoritete” prikazujejo kot neizpodbiten dokaz o primernosti oz. neprimernosti veganske prehrane. Vegani pa se ne sklicujemo na katerokoli avtoriteto, temveč na znanost.

2. Brez zauživanja teh izdelkov nimamo moči za težja fizična dela in (profesionalno) ukvarjanje s športom
Prav profesionalni športniki se v veliki meri odločajo za rastlinsko prehrano, saj poročajo o več energije, hitrejši regeneraciji in izboljšani koncidiciji. Številni vegani se ukvarjajo s težjimi fizičnimi deli in kmetovanjem.

3. Veganstvo je zapleteno in nepriročno
Ponudba v restavracijah in trgovinah je tako velika, da tega nihče več ne more reči. Vsi večji trgovci imajo svoje linije veganskih izdelkov. Dobi se skoraj vse (veganske salame, zrezki in klobase, veganske paštete in drugi namazi, veganska mleka, veganske jogurte, veganske sladke in slane smetane, veganske sire, veganske sladolede, veganske piškote, veganske gumi bonbone, agar agar in pektin namesto želatine, veganske čokolade, veganske mešanice za nadomeščanje jajc). Tu ne smemo pozabiti, da v osnovi vegansko prehrano sestavljajo žita (in druga škrobna živila), stročnice, zelenjava, sadje, gobe, alge, začimbe, oreščki, semena in izdelki iz vseh teh živil. Če povzamemo, veganstvo pomeni, da namesto z ene police v trgovini vzameš izdelek z druge police.

4. Vegani morajo uživati ogromno dodatkov k prehrani
Beljakovin z vsemi esencialnimi aminokislinami, železa, kalcija, vseh drugih hranilnih snovi, vitaminov in mineralov je v veganski prehrani več kot dovolj. Ravno zato je veliko bolj zdrava od klasične prehrane. Vsebuje ogromno antioksidantov in vlaknin, ki so pomembne za preprečevanje bolezni. Edini “dodatek”, ki ga jemo, je B12. Tukaj je izraz dodatek napačen, saj gre za enako stvar kot jod. Obojega primanjkuje v populaciji, če ga na nek način ne dobimo s hrano. Pri jodu so ga začeli dodajati v sol in ga nihče ne pojmuje za dodatek. Gre za osnovno živilo.

5. Veganstvo je drago - je nekaj, kar si lahko privoščijo le tisti iz višjega plačilnega razreda
Vse je odvisno od načina nakupovanja. Seveda je veganstvo lahko drago, če naši obroki vsebujejo veliko predpripravljene hrane in različne superhrane. Tako, kot je lahko vsejedstvo drago. Vegani sicer pripravljamo čudovite in okusne jedi iz zelo poceni sestavin in številni med nami za hrano zapravimo manj, kot smo pred tem. Morda bi se morali kdaj spomniti, kako izgleda prehrana v “revnih” predelih sveta. Se prenajedajo s hrenovkami in zrezki ali njihova prehrana temelji na žitih in zelenjavi? Testenine, tofu, fižol in špinača nimajo visoke cene. Lahko pa iz njih pripravimo zelo okusno vegansko kosilo za manj kot dva evra na osebo.

"Ko se poglobiš v vse zgoraj naštete tematike, zamisliš, kaj vse nam je prikrito na področju živinoreje (izkoriščanje živali, dejavniki tveganja za številne bolezni, višji ogljični odtis kot promet) in to resnično razumeš, veganstvo ni več nekaj, pri čemer bi se moral truditi, da vztrajaš. Seveda nekateri to vzamejo kot krajšo dieto ali modno muho in po izzivu vztrajajo še nekaj mesecev, nato pa preidejo na stare navade. Mi smo vsekakor zadovoljni s kakršnimkoli pozitivnim vplivom, ki ga imamo na posameznika. Smo pa zelo veseli, ko na dogodkih po izzivu vidimo znane obraze, ko se srečujemo z vedno novimi vegani in hkrati vsemi ostalimi, s katerimi se poznamo že več let." 

Preberite tudi:

Največ, kar lahko storite za okolje, je, da postanete vegan.

Veliko je polemik o tem, kaj bi se zgodilo, če bi vsi ljudje na svetu postali vegetarijanci ali vegani.

Vegani: ozaveščena manjšina, ki obožuje živali, naravo, ali modna muha?