Korenje je eno najbolj priljubljenih vsestranskih zelenjavnih živil na svetu. Ljudje iz skoraj vsake kulture so v vsej zgodovini uživali korenje v različnih oblikah, ali v surovi, kuhani obliki ali pa celo v obliki soka. Že Hipokrat ga je uporabljal v svojih zdravilih leta 430 pred našim štetjem.
Korenje je znano po svoji oranžni barvi, vendar ga dejansko lahko najdemo v različnih barvah – v odtenkih vijoličaste, rumene, bele in rdeče. Različne barve korenja se med seboj razlikujejo predvsem po različni vsebnosti antioksidantov. Rdeče in vijoličaste sorte korenja imajo največ antocianinov, oranžne sorte vsebujejo največ alfa- in betakarotena, pri rumenih sortah pa je več kot 50 odstotkov karotenoidov v obliki luteina. Močneje obarvano korenje vsebuje več betakarotena, ki se šele v našem telesu pretvori v vitamin A. Zavedajte pa se dejstva – da bi bila pretvorba učinkovita, je potrebna prisotnost maščobe. Čeprav so vse sorte bogate z antioksidanti, bi rad izpostavil oranžne sorte, ki so pomembne zaradi vsebnosti betakarotena, iz katerega se v telesu sintetizira vitamin A.
Korenje je bogat vir karotenov, med katerimi je najpomembnejši in med širšo populacijo zdaj že dodobra znani betakaroten. Rastlinsko barvilo betakaroten pomeni predstopnjo življenjsko pomembnega vitamina A in je izjemnega pomena za nas, saj naš organizem varuje pred virusi in okužbami. V korenju je največ alfa- in betakarotena, iz katerih se potem v telesu sintetizirajo različne oblike vitamina A. Naj omenim, da je retinol (ena od oblik vitamina A) sestavni del živčnih receptorjev, ki so občutljivi na svetlobo.
Če želite poskrbeti za zdravo kožo in zdravo sluznico dihal, črevesja in sečil, je potreben vitamina A v obliki retinojske kisline. Vitamin A je nujno potrebno oziroma esencialno hranilo (telo ga ne more sintetizirati), zato ga moramo zaužiti s hrano. Največkrat ga sicer zaužijemo z živili živalskega izvora (jetra, ribje olje), pa tudi v obliki provitaminov z živili rastlinskega izvora.
Betakaroten je ključnega pomena za izboljšanje delovanja imunskega sistema, zaščito zdravja kože in oči ter preprečevanje nastanka poškodb celic zaradi prostih radikalov, ki lahko povzročijo razvoj in nastanek različnih oblik kroničnih bolezni, raka in bolezni srca. Betakaroteni imajo zaščitno vlogo že za samo rastlino, saj vsrkajo škodljiva sevanja sončnih žarkov in preprečujejo oksidacijo. V naravnem okolju varujejo rastline tako, da jih ščitijo pred škodljivim delovanjem prostih radikalov, ki lahko nastanejo pod vplivom močnih sončnih žarkov.
Torej, naslednjič, ko boste slišali za karotene, boste vedeli, da so to barvila (pigmenti), ki dajejo sadju in zelenjavi tisto rdečo, oranžno in rumeno barvo.
Verjetno se trudite jesti surovo zelenjavo ali pa jo vsaj čim manj prekuhavati, da bi se v njej obdržalo čim več vitaminov in mineralov? Splošno prepričanje je, da s kuhanjem oziroma toplotno obdelavo zmanjšujemo hranilno vrednost zelenjavnih živil, kajne? Verjetno ste že slišali, da je najbolje uživati svežo zelenjavo in da ob kuhanju te lahko uničimo vitamine in minerale, ki jih vsebuje?
To dejstvo ne velja za vse oblike zelenjave. Nekatera vrsta zelenjave je celo bolj zdrava, če jo zaužijemo kuhano, saj so številna hranila v sadju in zelenjavi vezana v celičnih stenah, s toplotno obdelavo pa tem pomagamo, da se sprostijo iz njih, in tako poskrbimo, da so ta hranila telesu bolj dostopna. Tudi surovo korenje ima namreč žilave celične stene, tako da je telo sposobno v vitamin A spremeniti veliko manj betakarotena, kot ga sicer korenje vsebuje.
Številna hranila v zelenjavi se v črevesju slabše absorbirajo kot hranilne snovi živalskega izvora. Vlaknine v rastlinah se kar pogosto vežejo z minerali, zaradi česar so ti telesu manj dostopni. S kuhanjem oziroma segrevanjem zelenjave pa lahko te vlaknine razbijemo, da izločijo več mineralov, kateri se potem lažje absorbirajo v našem telesu.
Zdravilne učinkovine v korenju
Verjetno vas je večina seznanjena s tem, da je korenje bogato z vitaminom A. Korenje zagotavlja provitamin A, vitamine skupine B, vitamine C, D, E in K, pa tudi veliko mineralov, kot so selen, magnezij, kalij in kalcij. Izpostavil bi tudi pektin, eterično olje, kislino in pantotensko jabolčno ter fitosterin. Korenje je tudi zelo hranljivo in pomaga pri čiščenju organizma zaradi visoke vsebnosti vlaknin.
Korenje povezujemo z visoko vsebnostjo karotenoidov (alfakaroten, betakaroten in lutein), ki imajo funkcijo antioksidantov. Poleg njih korenje vsebuje tudi druge antioksidante, kot so vitamin C, hidroksicinaminske kisline (kumarinska, kofeinska, ferulinska), in antocianidine (cianidini, malvidini).
Korenje vsebuje še nekatere zelo pomembne snovi, in sicer poliacetilenole. Najpomembnejša v korenju sta falkarindiol in falkarinol, saj imata protirakavo delovanje, preprečujeta rast rakavih celic debelega črevesja. Predvsem sta učinkovita v oksidirani obliki. Da pa bi ti ohranili takšno obliko, je izjemno pomembna visoka vsebnost betakarotenov in drugih antioksidantov.
Kot zanimivost naj še omenim, da imata rumeno in belo korenje zelo malo provitamina A (karoten). Pomembno je vedeti tudi, da karoten in selen, ki ju korenje vsebuje, lahko absorbiramo le, če korenje dobro prekuhamo skupaj z maščobo ali oljem, saj so najpomembnejši karoteni topni v maščobah. Brez njih skorajda nemogoče prodrejo iz črevesja v kri in naprej do celic.
Zakaj uživati korenje?
Enostavno zaradi zdravilnosti! Korenje je izjemno zdravilo za okrevanje po različnih boleznih. Uživanje korenja svetujem vsem, ki bi radi obnovili moči, se rešili podhranjenosti, slabokrvnosti, uredili delovanje črevesja (drisko in zapeko), odpravili gliste, pozdravili hemeroide, kožne bolezni, otekline, peptične razjede.
Korenje preprečuje tudi nastajanje ledvičnih kamnov, lajša artritis in protin, lajša zastajanje tekočin v telesu ter blaži vnetje sečnega mehurja, pomaga pa tudi pri kašlju, izločanju odvečne sluzi, bronhitisu, astmi ter preprečuje nastanek okužb.
S korenjem si prav tako lahko pomagamo pri zdravljenju krvnega obtoka, torej je dobra zaščita pred boleznimi srca in ožilja, preprečuje pa tudi otrdelost arterij ter izboljšuje krvno sliko hemoglobina in rdečih krvničk.
Korenje nas varuje pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi snovmi, deluje pomlajevalno in zahvaljujoč antioksidantom zaustavlja procese staranja, krepi srce in ožilje, spodbuja delovanje imunskega sistema. Na splošno pa so vsa antioksidativna živila zaradi svojih protivnetnih lastnosti več kot dobrodošla v boju proti raku. Korenje pa uživajte tudi vsi, ki bi se želeli izogniti gnilobnim procesom v telesu.
Ste vedeli, da korenje pospešuje nastajanje sperme in pri moških poveča sposobnost oploditve? Tu je še nekaj odličnih razlogov za vključitev te super zelenjave v vašo prehrano:
1. Ščiti zdravje oči
Tri ključna hranila – betakaroten, lutein in zeaksantin v korenju znatno povečajo zdravje oči. Brez betakarotena (oblika vitamina A) se lahko pojavijo različne oblike očesnih motenj, vključno z degeneracijo makule in celo slepoto. Lutein in zeaksantin pa vam bosta pomagala zmanjšati tveganje za izgubo vida, povezanega s starostjo.
Korenje vsebuje vitamin A v obliki betakarotena. Vitamin A je eno najpomembnejših hranilnih snovi, ki so potrebne za zaščito očesnega zdravja in vida. Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči najprej nočno slepoto, nato pa trajno slepoto. Korenje lahko zmanjša tudi tveganje za nastanek katarakte in makularno degeneracijo, ki je pogost vzrok izgube vida, povezanega s starostjo.
2. Je visok vir antioksidantov (zlasti betakarotena)
Karotenoidi, ki jih najdemo v korenju, so močni antioksidanti, ki lahko zmanjšajo tveganje za nastanek različnih oblik bolezni. Korenje in korenčkov sok imata torej pozitiven vpliv na imunski sistem, saj antioksidanti pomagajo braniti telo pred nastankom poškodb, ki jih povzročijo prosti radikali, ter pred škodljivimi bakterijami, virusi in vnetji.
Antioksidanti, ki so odgovorni, da je korenje tako zdravju koristno, so: vitamin C, betakaroten, likopen, lutein, zeaksantin. Korenje je eden najboljših naravnih virov karotenoidnih fitokemikalij in antioksidanta betakaroten, ki vam lahko pomagajo v boju proti raku, preprečevanju mutacije celic in raznim vnetjem.
3. Zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in možganske kapi
Korenje koristi zdravju srca, saj poskrbi za zmanjšanje oksidativnega stresa in izboljša obrambo telesa pred različnimi oblikami kardiovaskularnih bolezni. Ta učinek je verjetno posledica visoke vsebnosti antioksidantov, ki jo vsebuje korenje. Korenje pomaga tudi pri zniževanju holesterola in povečuje produkcijo žolča, kar povečuje sposobnost telesa za prebavo maščob. To ne pomaga le prebavnemu sistemu, ki posledično pravilno absorbira hranila iz vaše hrane, temveč tudi neposredno vpliva na normalne ravni holesterola v telesu.
4. Izboljša zdravje kože in pospešuje celjenje ran
Betakaroten je zelo pomemben za zdravljenje vseh vrst ran. Korenje so naši predniki uporabljali že stoletja nazaj za zdravljenje ran. Če imate okužbo kože ali druge rane, boste hitro ugotovili, da korenje in korenčkov sok koristita vašemu zdravju kože, saj povečata sposobnosti hitrega celjenja in pomagata v boju proti okužbam.
5. Varuje zdravje možganov in kognitivne funkcije
Korenje koristi zdravju možganov, saj pomaga preprečevati nastanek alzheimerjeve bolezni, izboljšati spomin in kognitivne funkcije.To je posledica vsebnosti tistih sestavin, ki zmanjšujejo vplive oksidativnega stresa v možganih, ki lahko oslabi zmožnost delovanja teh.
Načini uživanja korenja: surovo, kuhano ali sok?
Zdaj torej veste, da ima kuhano korenje lahko višjo antioksidativno aktivnost kot surovo korenje. Na drugi strani pa je vsebnost vlaknin večja v surovem korenju, ker se vlaknine s kuhanjem razgradijo. Surovo korenje je lahko prijeten prigrizek, medtem ko je uživanje korenčkovega soka za določene posameznike lahko tudi dobra oziroma celo najboljša izbira. Omenil bi še, da vam ni treba luščiti korenčka, ker so v lupini (koži) številna hranila in vlaknine.
Nakup korenja
Priporočam nakup korenja ekološke pridelave, kadar koli je to mogoče, še posebno če korenje uporabljate za izdelavo korenčkovega soka. Korenje raste v tleh, zato lahko absorbira kakršnekoli toksine in pesticide, prisotne v tleh.
Ko sočite oziroma pripravite korenčkov sok, hkrati porabite veliko količino korenja; to pomeni, da boste, če so v korenju prisotni toksini, na takšen način zaužili velike količine teh kemikalij, ki lahko zmanjšajo koristi korenčkovega soka.
Zaključek
Korenje je bogato s karotenoidi, barvili, ki mu dajejo oranžno barvo. Gre za močne antioksidante, ki nas varujejo pred rakom in mnogimi drugimi boleznimi, hkrati pa nas ohranjajo mladostne in vitalne. Čeprav je kuhano korenje lahko za nas celo bolj zdravilno kot surovo korenje, bi vas rad opozoril, da korenja ne prekuhate. Kuhanje na pari bo pomagalo ohraniti hranilno vrednost zelenjave. Ne pozabite korenju dodati tudi maščobe, da bi se lahko vsa pomembna hranila absorbirala.
Do naslednjega branja!
''Zdrav um, zdravo telo!''
Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.