BLOG: Nootropiki – dodatki za možgane

V zadnjih letih je priljubljenost nootropikov v velikem porastu, predvsem med študenti, diplomiranci in celo podjetniki. Nootropiki so obravnavani kot ''pametne droge'' ali substance za večjo učinkovitost možganov, ki ne povzročajo odvisnosti. Verjetno pa vas zanima, ali nootropiki resnično delujejo in ali so varni za uživanje?

Kaj so nootropiki in kako delujejo?

Nootropike poznamo pod številnimi izrazi. Mogoče ste že kdaj slišali za ''pametne droge" ali ''učinkovine za izboljšanje spomina". Na voljo imamo široko izbiro produktov, ki so označeni kot nootropiki. Točna opredelitev ''nootropikov'' je namreč še vedno predmet razprave, saj izraz ni strogo reguliran. Kar stvari še bolj zaplete, je to, da so nootropiki pogosto proizvedeni iz različnih sestavin, ki med seboj reagirajo na kompleksne načine.

Večini pametnih drog je skupna sposobnost spreminjanja nekaterih nevtrotransmitorjev, encimov ali hormonov v možganih, kot so acetilholin, dopamin, adrenalin, serotonin in GABA. Mnogi povečujejo raven energije (določeni preko kofeina), spodbujajo pretok krvi in pomagajo zaščititi možgane pred oksidativnim stresom.

Koristi uživanja nootropikov:

– povečano spajanje obeh hemisfer možganov (način, kako leva in desna stran možganov sodelujeta med obdelavo informacij),
– pozitivno vplivajo na plastičnost sinaps v možganih,
– izboljšanje izvršilnega delovanja možganov (načrtovanje, organizacija, koncentracija, prostorska orientacija),
– izboljšano razpoloženje, višja raven energije, jasnosti (fokus), motivacija in ustvarjalnost,
– pomoč pri ADHD,
– izboljšana zmožnost učenja,
– nevroprotektivne koristi (zaščita možganov pred poškodbami in degeneracijo),
– izboljšujejo dolgoročni spomin in kratkoročno pomnenje,
– izboljšujejo možganski pretok krvi,
– povečujejo fluidnost celičnih membran,
– zagotavljajo podporo metabolizma pri mitohondrijski proizvodnji ATP (ATP imenujemo tudi "molekularna valuta" znotrajceličnega prenosa energije, služi pa kot vir energije pri različnih procesih).

Izraz ''nootropiki'' zavzema širok izbor drog, zelišč in dodatkov, z domnevnim kognitivno-ojačevalnim učinkom. Ko iščete prave nootropike, morate premisliti, s kakšnim namenom jih želite zaužiti, kakšni so vaši cilji, zdravstvena preteklost in tudi možna tveganja ob uživanju le teh. Naj omenim, da med najbolj varne in učinkovite dodatke za možgane sodijo adaptogena zelišča, zdravilne gobe, bacopa, ginseng, DHA/ribje olje in gingko biloba.

Primeri nootropikov:

    • ginseng
    • gingko biloba
    • B vitamini (vitamin B1, B2, B6, B12 itd.)
    • vitamini A, C, D in E
    • ribje olje, vključno z omega-3 kot DHA
    • zdravilne gobe, kot so chaga, cordyceps in reishi
    • ašvaganda
    • rodiola rosea
    • bacopa monnieri
    • izvleček mačjega kremplja
    • 5-HTP ali 5-hidroksitriptofan
    • L-tirozin
    • astragalus
    • izvleček listov artičok
    • kofein, na primer iz kave ali ekstrakta zelenega čaja
    • taurin
    • acetil-L-karnitin
    • L-teanin
    • kreatin
    • teobromin
    • holin

So nootropiki naravni in varni za uživanje?

Kar nootropike razlikuje od večine stimulansov, prepovedanih drog in dodatkov, ki vplivajo na razpoloženje, je, da se štejejo za nestrupene, nenevarne in ne povzročajo zasvojenosti. Mnogi so pridobljeni iz rastlin ali izoliranih aminokislin, ki jih najdemo v običajnih beljakovinsko bogatih živilih.

Poznamo pa tudi nenaravne, sintetične nootropike, ki imajo običajno močnejši učinek in predstavljajo večje tveganje.

ADAPTOGENI

Adaptogeni veljajo za ene najboljših nootropikov, saj gre za zelišča, ki gradijo odpornost na škodljive učinke kroničnega stresa in telesu zagotavljajo zaščito pred nenehno visoko ravnjo stresnega hormona kortizola. Pomagajo uravnavati sproščanje kortizola "stresnega hormona", ki lahko v daljšem časovnem obdobju vpliva na vsak fiziološki sistem v telesu, vključno s prebavnim sistemom, reproduktivnim sistemom, ščitnico in nadledvičnimi žlezami.

Adaptogeni so edinstven razred zdravilnih rastlin, saj pomagajo uravnotežiti, obnoviti in zaščititi telo, odzivajo se na različne stresorje, normalizirajo fiziološke funkcije, kot sta krvni tlak in hormonsko ravnovesje. Prav tako lahko pripomorejo k povečanju antioksidantne aktivnosti, zmanjšanju prekomernega oksidativnega stresa, ki poškoduje možgane.

Med adaptogena zelišča, ki lahko pomagajo povečati odpornost in duševno zmogljivost, uvrščamo sveto baziliko (Ocimum Sanctum), panax ginseng, rodiolo roseo, ashwagandho, Astragalus ali Huang Qi, zdravilno gobo cordyceps, sladki koren itd.

Zavedajte se dejstva, da lahko adaptogene rastline medsebojno slabo reagirajo z nekaterimi zdravili na recept in se ne priporočajo ljudem z določenimi boleznimi, zato se najprej posvetujte z zdravnikom, če trenutno jemljete kakšna druga zdravila.

Kateri so najbolj učinkoviti nootropiki?

ZDRAVILNE GOBE

Zdravilne gobe, kot so reishi, cordyceps, puranji rep (Trametes Versicolor), chaga in Hericium erinaceus ali resasti bradovec, podpirajo kognitivne funkcije na naslednje načine:

– delujejo kot adaptogeni, ki povečujejo odpornost v času stresa,
– uravnavajo raven kortizola,
– imajo antioksidativne lastnosti, ki ščitijo možgane,
– boj proti možganskim motnjam,
– delujejo proti utrujenosti in nizki imunski funkciji,
– izboljšujejo imunski sistem,
– delujejo proti tumorjem.

ADAPTOGENA ZELIŠČA

Bacopa monnieri, znana tudi kot Brahmi. To zdravilno zelišče se uporablja v tradicionalni ajurvedski medicini, ki izvira iz Indije. Uporablja pa se za obvladovanje širokega spektra zdravstvenih težav, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, izgubo spomina, anksioznostjo ter tudi pri blaženju simptomov pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD).

Bacopa pomaga pri uravnavanju proizvodnje dopamina in serotonina, deluje pa tudi kot naravno pomirjevalo. Ni zasvojljiva, lahko izboljša spomin, zmanjša anksioznost in depresijo, izboljšuje koncentracijo, pozornost, učenje in spomin. Najboljša lastnost pa je, da ima izjemno malo stranskih učinkov.

Ginkgo je ena izmed najpogosteje promoviranih zelišč za zdravje in spodbujanje delovanja možganov. Ginkgo biloba izboljšuje kognitivno funkcijo, razpoloženje, raven energije in spomin. Zmanjšuje pa simptome kroničnih bolezni, kot sta demenca in ADHD.

Ginseng (ali Panax ginseng) je adaptogen, ki ima ključne antistresne lastnosti, lahko nam je v pomoč pri številnih težavah, vključno z anksioznostjo, pomanjkanjem koncentracije, utrujenostjo itd. Ima antioksidativne učinke, nudi nevrološko zaščito, izboljšuje razpoloženje, duševno delovanje in ima pozitiven vpliv na uravnavanje krvnega sladkorja.

Sveta bazilika je eden izmed adaptogenov, ki je lahko učinkovit pri izboljšanju odziva na stres, znižuje koncentracijo kortikosterona v krvi in ustvarja pozitivne spremembe v nevrotransmiterskem sistemu možganov.

Rodiola in astragalus lahko pomagata tistim, ki trpijo zaradi utrujenosti, povezane s stresom in lahko povečata duševno zmogljivost, zlasti sposobnost koncentracije ter zmanjšata odziv kortizola.

Ašvaganda je znana po svojem blažilnem učinku na stres, lahko pomaga pri depresiji in tesnobi, ima pozitiven vpliv na spomin, nevrodegenerativne bolezni, obnavljanje živčnih sinaps v možganih, vnetja in disregulacijo nadledvičnih žlez, ki jih povzročajo visoke ravni kortizola. Priporočam pa tudi uživanje sladkega korena, ki lahko pomaga povečati energijo in vzdržljivost ter spodbuja delovanje imunskega sistema.

KURKUMIN

Kurkumin podpira optimalno razpoloženjsko ravnovesje ter spodbuja tvorbo iz možganov izvirajočega nevrotrofičnega faktorja, rastnega hormona, ki je odgovoren za tisto mladostno možgansko delovanje. Prav tako kurkumin spodbuja imunski sistem k raztapljanju abnormalnega beta-amiloidnega plaka, ki je povezan s kognitivnim upadom. Največja težava pri uživanju kurkumina je njegova absorpcija, zato priporočam, da kupujete in uživate OPTIMIZIRAN KURKUMIN, ki prehaja preko krvne-možganske pregrade. Torej, poiščite formulo naravnega kurkumina, ki je optimizirana za dostavo prostega kurkumina v tarčna tkiva (krvni obtok, možgani).

Omenil bi še forskolin, ajurvedsko zelišče, ki izboljšuje učenje in spomin, L-teanin, ki ima obenem pomirjujoče učinke in zmožnost spodbujanja koncentracije, izvleček artičoke, ki spodbuja motivacijo in sposobnost učenja, ter mačji krempelj, ki pomaga proti utrujenosti, ima protivnetne, antimutagene in antioksidativne lastnosti, ki ščitijo možgane, in še 5-HTP ali 5-hidroksitriptofan, ki je naravna aminokislina, ki se v telesu pretvori v serotonin. Uporablja se za izboljšanje razpoloženja in tudi proti depresiji. Ima tudi pozitiven učinek na vedenje, spanje, uravnavanje apetita ter odpravlja tesnobo.

Katere nootropike uporabljati in kako?

Nootropiki so na voljo v različnih oblikah, vključno s kapsulami, praški, izvlečki, olji, čaji in sirupi. Če iščete najvarnejše in najboljše, poiščite naravne proizvode (tisti, ki so pridobljeni iz rastlin) v nasprotju s sintetičnimi izdelki, ki imajo običajno močnejše učinke.

Priporočam nakup dodatkov, kjer so jasno navedene vse sestavine. Vsak nootropični izdelek deluje drugače, zato vedno pozorno preberite navodila za doziranje. Bodite pozorni tudi na to, ali jemljete zdravilo na tešče ali s hrano, izogibajte pa se tudi uživanju le teh pred spanjem. Vaša izbira nootropikov je odvisna od tega, kaj želite izboljšati. Kar zadeva uporabo nootropikov, je najboljša strategija kroženje (npr. 5–7 dni), nato pa uporabite dvodnevni premor. Potem lahko nadaljujete ta cikel in si vsak teden vzamete pavzo (2, 3 dni) od jemanja. Na takšen način se boste lažje izognili negativnim stranskim učinkom pretiranega jemanja nootropikov.

Previdnostni ukrepi

O potencialnih dolgoročnih stranskih učinkih uporabe številnih nootropikov, še posebej, če jih jemljemo v "nizih" (kompleksne formule, ki združujejo različne izdelke), ni veliko znanega. Tudi, če se večino nootropikov šteje za varne, se moramo zavedati možnih stranskih učinkov. Ti vključujejo razvijanje tolerance,  hiperaktivnost, tesnobo in težave s spanjem, odsotnost koncentracije pri prekinitvi uživanja nootropikov.

Nekateri nootropiki so lahko neprijetnega vonja in okusa in vznemirijo želodec, če jih jemljete brez hrane. Ne pozabite, da so nootropiki namenjeni postopnemu delovanju pri zagotavljanju kognitivnih koristi, zato boste morda na večje rezultate čakali kar nekaj časa.

Če vas skrbi medsebojno delovanje med nootropiki in zdravili, ki jih jemljete, se vedno posvetujte s svojim zdravnikom. Če se pojavijo neželeni učinki, prenehajte uporabljati nootropike, zlasti, če jih kombinirate z drugimi zdravili.

Zaključne misli

Ne smete pa pozabiti tudi na vnos omega-3 maščobnih kislin, ki so nujno potrebne za zdrave možgane in lahko nudijo zaščito pred poškodbami možganskih celic. Prav tako pripomorejo k spominu in koncentraciji ter delujejo protivnetno. Omega-3 najdemo v ribah (losos ali sardine), v oreščkih (orehi), v chia in lanenih semenih, prav tako pa jih lahko pridobimo v obliki dodatkov. Priporočam, če le nimate nikakršnih zadržkov, uživanje rib ali kakovostnih prehranskih dodatkov omega 3.

Poleg uživanja nootropikov v obliki dodatkov razmislite tudi, kako lahko v vašo prehrano vključite več živil za izboljšanje koncentracije in spomina. Primeri nekaterih živil, ki vsebujejo hranilne snovi, kot so vitamini, fitonutrienti in antioksidanti, ki povečujejo kognitivne funkcije, so:

– kurkuma (kurkumin),
– kakav,
– divje-ulovljene ribe, kot je losos,
– jajčni rumenjaki,
– avokado,
– pesa,
– drobovina (jetra),
– borovnice,
– zeleni čaj in kava,
– olivno olje,
– listnata zelena zelenjava,
– brokoli.

Do naslednjega branja!
''Zdrav um, zdravo telo!''

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.