BLOG: Koruza izboljšuje koncentracijo in nas pomirja

Ker se kakšen kos koruze prileže, še posebej v dneh, ki vse prej kot na poletje spominjajo na jesen, sem se odločil, da napišem nekaj o tem živilu. Koruza spada v družino trav in je enoletna rastlina, ki jo ljudje gojijo za prehrano, pa tudi za živalsko krmo.

Najpogostejša je rumena koruza, obstajajo pa še bela, rdeča, vijolična, rožnata in modra. Koruzno zrno se po obliki in velikosti precej razlikuje od zrn ostalih vrst žit. Njegovi glavni sestavni deli so meljak, kalček in luska. Za predelavo je najvažnejši del meljak, iz katerega dobimo drobljenec, zdrob in moko. Nezaželen pa je kalček, ki lahko predstavlja od 9 do 16 % mase zrna in ga v procesu predelave koruze izdvajamo. Vsebuje dosti maščob, pa tudi beljakovin, sladkorjev in pepela. V njem najdemo še vitamine in encime.

Glede na zgradbo zrna ločimo zobanko, poltrdinko, trdinko in pokovko. To pogojuje njeno uporabno vrednost. Poltrdinka in trdinka sta najprimernejši za mletje v zdrobe in moko. Zobanke so primernejše za t. i. mokro mletje, pri katerem pridobivamo koruzni škrob, ki ga lahko naprej hidroliziramo do dekstroze, koruznega sirupa ali glukoze, ali pa ga uporabljamo kot sredstvo za zgoščevanje.

Ste vedeli, da koruzo najdemo v različnih izdelkih?

Posušeni koruzni laski ali svila so v čaju ali zmleti v prah najbolj zdravilen del koruze, saj odvajajo vodo iz telesa, lajšajo bolezni mokril, ter revmatizem in pomagajo pri izgubi odvečnih kilogramov.

Iz koruze se pridobivajo številni sirupi, npr. proti kašlju. Tudi visoko fruktozni sirup za proizvodnjo dobro znane gazirane pijače je iz koruze. Sladkor sorboza je sladilo za diabetike. Sorbitol služi za sintetično izdelavo vitamina C. Odpadna voda pri vlažnem mletju koruze je bogata z vitamini skupine B in snovmi, ki so potrebne pri izdelavi antibiotikov.

Večina od vas rada uživa zelo priljubljen izdelek iz koruze – polento. Pa ste vedeli, da je to pravzaprav tradicionalna italijanska jed? Ker v trgovinah prodajajo toplotno obdelan koruzni zdrob, t. i. instant polenta, se je kuhanje polente skrajšalo na dve do tri minute.

Koruza izboljšuje koncentracijo in nas pomirja

Pomanjkanje tiamina oziroma vitamina B1 v krvi je pogost vzrok za težave s koncentracijo. Ta vitamin namreč skrbi za prehranjevanje možganskih in živčnih celic, saj njihovo "gorivo", ogljikove hidrate, predela v glukozo. Vitamin B1 sodeluje pri sintezi acetilholina, oddajnika živčnih impulzov, ki je "odgovoren" za dober spomin. Pomanjkanje le-tega so opazili pri starejših z Alzheimerjevo boleznijo in drugih posameznikih s slabšim delovanjem možganov. Uživanje koruze zvišuje koncentracijske sposobnosti, saj vsebuje velike količine mangana, poleg tega pa je koruza tudi naravno pomirjevalno sredstvo.

Koruza vsebuje tudi folno kislino, ki je nepogrešljiva v prehrani nosečnic, in veliko drugih vitaminov skupine B, zato uživanje prinaša dobro razpoloženje, boljše počutje in večjo odpornost proti stresu. Če želite ohraniti vitamine skupine B, ki se nahajajo v koruzi, morate koruzno moko popariti z vročo in ne vrelo vodo.

Bogata je tudi s cinkom, selenom in magnezijem, ki skrbi za dobro delovanje srca. Koruza, tako kot grah, vsebuje tudi beljakovine, kalij, fosfor in vitamin C. Vsebuje pa tudi veliko sladkorja.

Koruza je izjemno živilo, saj vsebuje zeaksantin, lutein in še druge različne vrste karotenoidov.  Kot sem že omenil, koruza vsebuje beljakovine, vitamine B, E in C ter mangan, magnezij in cink. Koruza odlično ščiti pred prostimi radikali, te zaščite pa ne uniči niti kuhanje. Uživanje koruze bo pripomoglo k zniževanju krvnega pritiska in ravni holesterola v krvi, s koruzo pa boste prav tako uravnavali raven krvnega sladkorja, ohranili zdravje oči in oster vid, preprečili anemijo oziroma slabokrvnost ter ohranili zdravo živčevje. Koruza je prav tako učinkovita v borbi proti raku, ter preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni, prav tako pa zavira virusno aktivnost v telesu.

Za to zaščitno vlogo je odgovoren zaviralec proteaze. Znano je, da tumorske celice potrebujejo proteaze, to so encimi, ki pomagajo razgraditi specifične proteine, tako da se lahko razdelijo in napadajo oddaljena mesta v telesu. Proteaze preprečujejo in zavirajo njihovo delovanje zaviralci proteaz, za katere je bilo dokazano, da preprečujejo nastanek tumorjev in zmanjšajo njihovo rast!

Z uživanjem koruze si boste olajšali tudi bolečine v mišicah, prav tako pomaga pri bronhitisu, protinu in depresiji.

Zaradi velike vsebnosti prehranskih vlaken koruza zmanjša raven holesterola v krvi in njen koristen učinek na zdravje srca in ožilja se kaže tudi v pomembni vsebnosti vitaminov B skupine, ki znižujejo raven homocisteina v krvi. Homocistein neposredno poškoduje krvne žile, s čimer se zmanjša koncentracija teh nevarnih molekul, zmanjša tveganje za srce in kap ali periferne krvne žile.

Ker je bogata s škrobom, koruza pomaga pri prebavnih težavah, še posebej pri driski. Neprebavljivi - rezistenčni škrob vrne normalno trdoto blatu. Koruza prav tako lahko koristi ljudem, ki imajo želodčne težave. Majhne količine koruze lahko nevtralizirajo želodčno kislino, zato je priporočljiva ljudem, ki trpijo zaradi gastritisa in ulceroznih ran.

Znano je, da lahko povišane ravni aminokisline homocistein povzročijo bolezni srca. Do povišanih vrednosti pa prihaja zaradi pomanjkanja folne kisline, vitamina B12 in B6 v telesu. Ker je koruza bogata s folno kislino, pomaga naravnemu uravnavanju ravni homocisteina v telesu in tako ščiti srčno-žilni sistem.

Nasveti pri nakupu, shranjevanju in pripravi koruze

Sveža koruza je najslajša prav v tem času, torej konec poletja, zdaj je tudi najcenejša! Pozorni bodite, da so listi - ličje sveži in zeleni, storža pa ličje ne sme ovijati pretesno. Zrna morajo biti napeta in enakomerno razporejena. Koruzo je priporočljivo pojesti v treh dneh, najbolj okusna pa bo seveda prvi dan.

Koruza svoj naravni sladkor zelo hitro spremeni v škrob, zato je že po enem samem dnevu za četrtino manj sladka. Ta proces sicer lahko nekoliko upočasnite in sicer tako, da storže skupaj z ličjem hranite v hladilniku, najbolje bodo shranjeni v vakuumskih posodah.

Različne barvne sorte koruznih jedrc pomenijo različne vrste kombinacij fitonutrientov in hranilne vrednosti koruze. Najbolj priljubljena vrsta, rumena koruza, je še posebej dober vir karotenoidnih antioksidantov, zlasti luteina in zeaksantina. Druge vrste antioksidantov, ki jih koruza vsebuje, pa so antocianini, protokatehična kislina in hidroksibenzojska kislina, betakaroten, kofeinska kislina in ferulinska kislina. Znano je, da karotenoidni antioksidanti, ki so najbolj bogati v koruznih zrnih, podpirajo imunski sistem in ščitijo oči in kožo pred oksidativnim stresom. Čeprav so številni antioksidanti občutljivi na toploto in se med kuhanjem lahko zmanjšajo, pa termična obdelava koruze (pri nizkih temperaturah), ohranja visok odstotek hranilne vrednosti koruze, še posebej koristne antioksidante. Žal pa se pri segrevanju izgubi vitamin C.

Storže koruze je najbolj zdravo podušiti ali speči na žaru. Med kuhanjem ali praženjem koruze se sproščajo molekule, ki ščitijo organizem pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Termična obdelava poveča antioksidativno moč koruze, tako da uživanje le te ščiti pred rakom, srčnimi boleznimi, katarakti, Alzheimerjevo boleznijo. S kuhanjem koruze se sprošča ferulna kislina, fito- spojina, ki jo najdemo samo v določenem sadju in zelenjavi, koruza je z le to bogata. Ima močan antioksidacijski učinek in se ji pripisuje močno delovanje proti raku. Koruza vsebuje tudi valium, dobro znano pomirjevalno sredstvo. Že stoletja so ljudje in živali uživali to zdravilo skozi hrano.

Kdaj odsvetujem uživanje koruze?

Ko se uporablja za izdelavo visoko fruktoznega koruznega sirupa.

Ko gre za gensko spremenjeno koruzo
Težava je v tem, da je veliko koruze, ki je danes na voljo, gensko spremenjene. Je namreč druga najbolj genetsko spremenjena sestavina na svetu (druga za sojo). Na žalost živila iz gensko spremenjenih organizmov proizvajajo določena podjetja, da bi lahko le ta med drugim uspevala na osiromašenih tleh, ki imajo manj hranil. Zato si zagotovo želite uživati ekološko pridelana živila ali vsaj živila brez gensko spremenjenih organizmov. Ker poleg drugih težav, gensko spremenjena koruza ne vsebuje enakih ravni koristnih vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki jih vsebuje koruza brez GSO.

Ko se nahaja v drugih oblikah predelanih živil z GSO
Koruza se uporablja za izdelavo več deset različnih sestavin v pakiranih, predelanih živilih. Pred nakupom katerega koli živilskega produkta vedno preberite celotno oznako za živila, da se prepričate, da je izdelek varen in na splošno brez kakršne koli sestavine, ki je ne znate prebrati ozorima izgovoriti. Prav tako ne pozabite, da proizvajalci hrane vedno spreminjajo sestavine v pakiranih živilih, pa tudi načine same priprave le teh, zato so tudi v živilih, za katere ne bi niti pomislili, lahko sestavine iz gensko spremenjene koruze.

Če imate občutljiv prebavni sistem
Čeprav je koruza brez glutena, je možno, da bo uživanje le te še poslabšalo zdravje oziroma delovanje vašega prebavnega trakta. Uživanje koruze lahko povzroči želodčne in črevesne težave, še posebej, če imate še nekatere druge alergije oziroma intolerance na hrano, ter sindrom razdražljivega črevesja. Z vlakninami bogata koruza je lahko dobra za vas, vendar vsebuje tudi celulozo, ki je vrsta vlaknin, ki jih ljudje ne morejo tako zlahka razgraditi. Verjetno se sprašujete zakaj je temu tako? Enostavno zato, ker nekateri ljudje nimajo potrebnega encima, ki je zadolžen za razgradnjo celuloze, zato imajo takšni posamezniki težave z napenjanjem in drugimi nelagodnostmi pri uživanju nekaterih živil, ki so bogata z vlakninami.

Za konec bi želel samo še poudariti, da koruzi manjkata dve esencialni aminokislini, in sicer lizin in triptofan. Zato je priporočljivo, da se koruza uživa skupaj s stročnicami, s čimer se zadovoljijo potrebe organizma po vseh esencialnih aminokislinah. To je predvsem pomemben podatek za vegetarijance, vegane oz. vse tiste, ki se trudijo oskrbeti organizem z rastlinskimi viri beljakovin.

Do naslednjega branja!

Zdrav um, zdravo telo!

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.