Bernarda uspešno prekolesarila pot od Pertha do Sydneyja

Vročina, mraz, strupene kače, insekti, težki kamioni na cestah in celo kenguruji, ki postanejo zelo aktivni, ko se začne temniti. Vse te nevarnosti so prežale na 44-letno Ptujčanko Bernardo Jurič, ki se je 17. marca podala na kolesarsko avanturo po Avstraliji. Kljub temu jo je danes uspešno končala.

Na svojem Facebook profilu je objavila posnetek in fotografije zasluženega slavja, pod objavo pa so se vsuli komentarji in čestitke, ki se jim seveda pridružujemo tudi v našem uredništvu!

5.500 kilometrov v 28 dneh

"Imam cilje, ki so velikokrat previsoki, da bi me lahko vsi moji prijatelji razumeli. Vem, da je mogoče doseči vse, če nas nekaj resnično veseli, če si tega želimo in smo pripravljeni za to tudi nekaj narediti. Kolesarjenje je kot življenje – polno vzponov in spustov, brez padcev tudi vzponov ni. Ko osvojimo vrh in dosežemo cilj, imamo na obrazu najlepši nasmešek," nam je zaupala, preden se je s kolesom podala na 5.500 kilometrov dolgo pot od Pertha do Sydneyja, ki jo je prekolesarila v 28 dneh.

Cilj, da bo potrkala na vrata sydneyjske operne hiše in si s prijateljico tam privoščila kozarček šampanjca, si je zadala že pred dvema letoma, ko so organizatorji predstavili posamično dirko po Avstraliji Indian Pacific Wheel Race (IPWR). Gre za 5.500 kilometrov dolgo posamično kolesarsko dirko prek Avstralije, ki poteka od Pertha/Fremantle prek Adelaida, Melbourna, Canberre do Sydneyja. Velja za eno najtežjih kolesarskih preizkušenj na svetu, saj tekmovalec ob sebi nima spremljevalne ekipe. Lani so jo prekinili potem, ko je v nesreči umrl organizator najdaljših in najtežjih kolesarskih dirk po Evropi Mike Hall. Vse je kazalo, da jo bodo letos znova izvedli, nato pa je organizator 6. februarja sporočil, da jo odpoveduje, saj sodni postopki, povezani z odgovornostjo za Hallovo smrt, še vedno potekajo.

A to Bernarde, ljubiteljice ultramaratonskega kolesarjenja, turnega smučanja in teka na smučeh, ki ji avanture niso prav nič tuje, ni ustavilo. "Res ne gre pričakovati, da bi mesec dni pred začetkom dirke, ko je že skoraj vse pripravljeno, v sebi zatrla navdih za avanturo," je takrat dejala.

Kljub temu, da torej ni šlo več za tekmovanje, se je Bernarda držala vseh pravil. Kolesarila je sama, vso prtljago je imela na kolesu, potrebščine pa je sproti kupovala v prodajalnah. "Prej si po pravilih od nekoga lahko vzel samo kozarec vode, če ti jo je ponudil. Zdaj pa bom z veseljem vzela cel liter!" je napovedala edino svojo "pregreho".

Vec čas je verjela v to, da ji bo uspelo, največja nagrada zanjo pa je dokaz, da to lahko stori sama. "Vedno sem se vsakega projekta lotila sama in si do zdaj nabrala že toliko izkušenj, da se zanesem samo nase in verjamem le sebi," pravi. Na Bernardine vtise in občutke po končani avanturi sicer še čakamo, saj mora podvig, se razume, najprej proslaviti s svojimi najdražjimi.