Barroso: Reševanje bank bo odslej težava lastnikov, ne davkoplačevalcev

Enotni mehanizem za reševanje bo dopolnil enotni nadzorni mehanizem, ki naj bi začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta. Skupaj naj bi zagotovila, da bo reševanje bank v bodoče učinkovito, z najmanjšimi stroški za davkoplačevalce in gospodarstvo.

Enotni mehanizem za reševanje naj bi deloval tako, da bi najprej Evropska centralna banka, ki bo imela v bančni uniji vlogo glavnega nadzornika, izdala opozorilo, ko bi se banka znašla v hudih finančnih težavah in bi jo bilo treba rešiti.

Nato bi enotni odbor za reševanje v sestavi predstavnikov ECB, Evropske komisije in pristojnih nacionalnih organov, ki naj bi imel široka pooblastila za analizo in opredelitev pristopa k reševanju banke, pripravil načrt reševanja banke.

Tretji korak bi bil, da se komisija na podlagi priporočila enotnega odbora za reševanje ali na lastno pobudo odloči, ali oziroma kdaj bo začela postopek reševanja ter določi okvir za uporabo instrumentov za reševanje in sklada.

Zatem naj bi nacionalni organi za reševanje pod nadzorom enotnega odbora za reševanje prevzeli odgovornost za izvedbo načrta. Če nacionalni organi ne bi spoštovali njegovih odločitev, bi lahko odbor neposredno naslovil izvršne odredbe na banke v težavah.

Predlog komisije predvideva tudi vzpostavitev enotnega sklada za reševanje bank pod nadzorom enotnega odbora za reševanje. S tem naj bi se zagotovila razpoložljivost srednjeročnega financiranja med prestrukturiranjem banke.

Sklad bi se financiral s prispevki iz bančnega sektorja, s čimer bi se nadomestili nacionalni skladi za reševanje članic evrskega območja ter drugih članic v bančni uniji, kot je določeno v osnutku direktive o reševanju bank.

O tej direktivi, ki opredeljuje pravila za sanacijo in likvidacijo bank, so se finančni ministri dogovorili konec junija, sedaj pa jo morajo uskladiti še z Evropskim parlamentom.

Nova pravila določajo, da bodo pri prevzemanju bremen pri reševanju bank delničarji, upniki, varčevalci z več kot 100.000 evri na računu in nacionalni skladi iz prispevkov bank na vrsti pred davkoplačevalci. Vloge pod 100.000 evri bodo nedotakljive.

Prav tako od članic terja vnaprejšnjo vzpostavitev skladov za reševanje, ki se bodo napajali iz prispevkov bank. Nacionalni skladi bodo morali v desetih letih po vzpostavitvi vsebovati 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi.

Vloga komisije v danes predlaganem mehanizmu je omejena na sprejetje sklepov o začetku reševanja banke in o okviru reševanja, tako da se zagotovi skladnost postopka s pravili EU ter zaščiti neodvisnost in transparentnost celotnega mehanizma, pravijo v Bruslju.

"Tveganja, da se bodo banke znašle v težavah tudi v prihodnje, ne moremo v celoti odpraviti, a z enotnim mehanizmom in skladom za reševanje bodo breme izgub nosile banke, ne evropski davkoplačevalci," je poudaril predsednik komisije Jose Manuel Barroso.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier pa je spomnil, kako hitro se lahko bančna kriza razširi preko meja in ima negativen spiralni učinek na zaupanje v celotnem območju evra, ter izpostavil primer banke Dexia, ki ga ne gre posnemati.

Bruselj je s temi predlogi izzval Berlin, kjer poudarjajo, da enoten organ za reševanje in še posebej enoten sklad za reševanje terjata spremembo pogodbe EU, medtem ko Komisija vztraja, da je treba ukrepati naglo, na podlagi obstoječe zakonodaje.

Voditelji EU so junija zastavili cilj, da dosežejo dogovor glede mehanizma do konca leta 2013, tako da bo predlog mogoče sprejeti še pred koncem sedanjega mandata Evropskega parlamenta, ki se bo iztekel spomladi 2014.

Cilj komisije je tako, da začne drugi steber bančne unije, ki vključuje danes predlagani mehanizem za reševanje ter nova pravila za sanacijo in likvidacijo bank, delovati od januarja 2015.

Bančna unija, ki naj bi povrnila zaupanje v območje evra in preprečila nove krize, bo stala na treh stebrih. Prvi je enotni bančni nadzor, drugi enotni sistem za reševanje bank, tretji pa enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.

Sicer pa sodi bančna unija v proces nadgradnje Ekonomske in monetarne unije. Kriza je namreč osvetlila razpoke v njeni strukturi, ki jih zdaj poskuša unija odpraviti z bančne in fiskalno unijo ter s poglabljanjem ekonomske in politične unije.