Evroobmočje je v zadnjem trimesečju imelo 0,3-odstotno rast in je tako končalo 18-mesečno recesijo, kažejo zadnji podatki. Izid je celo boljši od pričakovanj analitikov, ki so za območje skupne evropske valute napovedovali 0,2-odstotno rast.
Nemčija je v drugem letošnjem četrtletju imela 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 0,1 odstotne točke višja rast, kot pa so pričakovali analitiki.
To je za Nemčijo največja ekspanzija gospodarstva v več kot letu dni, rast pa pripisujejo predvsem domačemu povpraševanju, saj se povečuje tako obseg zasebne kot tudi javne porabe, več je bilo tudi investicij.
Dodaten razlog za krepitev največjega gospodarstva v evroobmočju vidijo tudi v dolgi in ostri zimi. Zaradi nje se je marsikaj v nemškem gospodarstvu nadoknadilo šele med aprilom in junijem. Hkrati pa je bil dober tudi presežek v zunanji trgovini, saj se je izvoz krepil hitreje kot uvoz.
Francija izšla iz recesije
Tudi Francija je v drugem četrtletju ugotovila rast gospodarstva. Znašala je 0,5 odstotne točke, kar je nad pričakovanji. Francoze je dvignil predvsem presežek izvoza nad uvozom, hkrati pa višja poraba tako zasebnega kot tudi javnega sektorja.
Analitiki so napovedovali do 0,2-odstotno rast francoskega gospodarstva v drugem četrtletju. S tem se je Francija izvila iz recesije, v katero je zapadla po prvem četrtletju. Njen BDP se je v zadnjem četrtletju lani in v prvem letošnjem skrčil za 0,2 odstotka.
Na letni ravni statistiki zdaj francoskemu gospodarstvu napovedujejo 0,1-odstotno rast, sprva pa so načrtovali, da se bo BDP za toliko skrčil.
Portugalska raste, Španija, Nizozemska in Italija pa padajo
Po zadnjih uradnih podatkih se je iz recesije izvila tudi Portugalska. V zadnjem četrtletju je njeno gospodarstvo zraslo za kar 1,1 odstotka, kar je največ med vsemi 17 članicami evroobmočja. Špansko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju skrčilo za 0,1 odstotka, nizozemsko in italijansko pa za 0,2 odstotka.
Rasla so tudi gospodarstva Belgije (0,1 odstotka), Češke (0,7 odstotka), Avstrije (0,2 odstotka), Estonije (0,1 odstotka), Finske (0,7 odstotka) in Slovaške (0,3 odstotka).
Za Slovenijo Eurostat v prvi oceni še ne navaja podatkov o gibanju BDP. Slovenski statistični urad bo podatke objavil 30. avgusta, Eurostat pa drugo oceno 4. septembra.
Vendar pa evroobmočje zdaj stoji pred težko nalogo, saj se spopada z zelo težkim okrevanjem, ki ga spodjedajo visoka brezposelnost in varčevanja z zategovanjem pasu v perifernih državah. Te morajo pospešiti reforme trgov, pospešiti rast in ustvarjati delovna mesta.
Grčija s presežkom prihodkov nad odhodki
Čeprav nekateri mediji poročajo, da bo Grčija do konca leta potrebovala nov reprogram pomoči, iz Aten prav tako prihajajo dobre novice. Grčija je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izkazala primarni presežek v proračunu. Prihodki so bili za 2,6 milijarde evrov nad odhodki, če sem ne štejemo stroškov financiranja dolga. K temu naj bi bistveno pripomogel pritok evropskih sredstev.
Ciper ostaja globoko v recesiji
Medtem pa Ciper ostaja globoko v recesiji. Na četrtletni ravni se njegovo gospodarstvo po podatkih Eurostata skrčilo za 1,4 odstotka (v predhodnem trimesečju za 1,7 odstotka), na letni ravni pa za 5,2 odstotka (v predhodnem četrtletju za 4,7 odstotka).
Ciprski statistični urad je danes v prvi oceni objavil, da se je ciprski BDP v letni primerjavi skrčil za 5,4 odstotka, v predhodnem četrtletju pa za 4,8 odstotka. Razlika je lahko posledica upoštevanja oz. neupoštevanja sezonskih dejavnikov – Eurostat objavlja sezonsko prilagojene podatke.
Kot so sporočili iz Nikozije, so upad zabeležili v gradbeništvu, predelovalni industriji, bančništvu, transportu, trgovini, turizmu in storitvenih dejavnostih. Turizem, ključni gospodarski sektor v državi, ki je od letos v skupini prejemnic mednarodne pomoči, je sicer omilil padec BDP, a se je število prihodov v zadnjih mesecih znižalo.
Rehn opozarja, da je dela še veliko
Gospodarstvo evroobmočja je na poti okrevanja, je komentiral evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Posvaril je pred "samozadovoljnostjo" in dodal, da države z evrom čaka še veliko dela. "Upam, da ne bo prezgodnjih, samočestitajočih si izjav, ki bi namigovale, da je krize konec," je Rehn zapisal na svojem blogu. Kot je poudaril, so znamenja rasti "previdna", položaj pa še vedno negotov.
Ob tem je komisar opozoril na "nesprejemljivo visoko" brezposelnost v nekaterih državah. Po drugi strani pa verjame, da danes objavljeni podatki kažejo, da politika varčevanja in strukturnih reform daje rezultate. "A pot do našega končnega cilja, to je vzdržnega modela rasti, ki bo zagotavljal več delovnih mest, je še dolga," je menil. "Vzdržno okrevanje je v našem dosegu, a le če bomo ohranili spopad s krizo na vseh frontah," je še dodal.
Na ravni celotne Unije prvo četrtletje na robu stagnacije
Kar zadeva celotno Evropsko unijo – v sedemindvajseterici Hrvaška, ki je v EU vstopila julija, v podatke ni zajeta – je v prvem četrtletju BDP zrasel za 0,1 odstotka. Na letni ravni je bil padec gospodarske aktivnosti v območju skupne evropske valute takrat 1,1-odstoten, v Uniji pa 0,7-odstoten.
Na letni ravni sta najkrepkejšo rast BDP v drugem četrtletju imela baltska tigra. V Latviji so namerili 4,3-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti, v Litvi pa 4,1-odstotno povečanje.
Na drugi strani so imeli najobsežnejši letni padec BDP v državah, ki so v programu finančne pomoči ali pod pritiskom mednarodnih trgov. Ciper je imel 5,2-odstoten padec BDP, Grčija 4,6-odstotnega, Portugalska in Italija dvoodstotnega, Španija pa 1,7-odstotnega. Z 1,8-odstotnim krčenjem je sklenila tudi Nizozemska.
Za Irsko, ki je prav tako v programu pomoči, Eurostat še nima podatkov ne za četrtletno ne letno primerjavo gibanja BDP.
Eurostat je navedel še primerjavo gibanja BDP z ZDA. Gospodarsko najmočnejša država na svetu je po podatkih Eurostata v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja imela 0,4-odstotno rast BDP, na letni ravni pa se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 1,4 odstotka.
V prvem četrtletju so ZDA na ravni trimesečja beležile 0,3-odstotno rast, na letni ravni pa 1,3-odstotno.
KOMENTARJI (590)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.