Luka Dončić živi svoje sanje in sanje vsakega mladega nadobudnega košarkarja. Košarka mu je bila položena v zibelko, s trdim delom in vztrajnostjo mu nič več ni nedosegljivo. Na poti so mu ves čas stali ob strani njegovi najbližji. Z njegovo mamo Mirjam Poterbin smo se tik pred njenim odhodom v Nemčijo pogovarjali o podrobnostih njegovega otroštva, o skritem talentu, z nami pa je ekskluzivno delila tudi posnetke njegovega zgodnjega otroštva, v katerih prevladujejo njegove iskrice v očeh in nalezljiv nasmeh otroških let.
Otroci so naše bogastvo. Otrok je tisti, za katerega živiš in dihaš, in ko se srečajo s prvo gosto hrano, osvojijo plazenje, se prvič postavijo na noge in pred tvojimi očmi odraščajo, želiš ohraniti vsak ta dragoceni trenutek v svojem spominu.
"Vsi vemo, da otroci sanjajo, imajo svoje sanje in vsekakor sem jaz bila ena najsrečnejših mamic, ker je Luka res uresničil svoje sanje. Seveda je bilo treba zelo veliko potrpeti, ampak je tisti občutek, ko tvoj otrok živi svoje sanje, res neprecenljiv," pripoveduje Mirjam.
Luka je bil po njenih besedah zelo pogumen fant, a hkrati zelo sramežljiv. "Mogoče danes ne deluje tako, ampak je bil."
Njegov nalezljiv smeh ostaja enak
A z iskrenim in nalezljivim nasmehom, ki je še vedno prepoznaven in, kot pravi Mirjam, enak kot v otroštvu. "Kadarkoli mu nekaj gre, kadarkoli zadane koš, kakšno potezo, tisti njegov nasmeh – jaz velikokrat rečem, da bi se, če ne bi imel ušes, zasmejal okoli glave. Se mi zdi, da je to to, kar je ostalo v njem, vsekakor pa te življenje oblikuje in sigurno si neka druga osebnost v tem svetu kot prej."
Svojemu sinu svetuje, naj v prihodnosti vedno posluša svoje srce. "Luka se trenutno nahaja v svetu, kjer vsi vemo, da se veliko stvari dogaja okoli, vsi nekaj hočejo od njega, načeloma to ni veliko iskrenosti, veliko je povezano s poslom in denarjem. V bistvu je težko, ko se znajdeš mlad v tem svetu. Mogoče bi mu res svetovala, da posluša svoje srce."
Kot še doda, je sama odšla iz Slovenije zaradi njega, ni se obremenjevala s tem, kaj bo tukaj, iz rok je spustila svoj lepotni salon in vse ostalo. "Mislim, da kot starš moraš dati to podporo otroku, da se lahko naprej razvije."
Najdragocenejši spomin: copatki, ki jih je dobil ob rojstvu
Leta tečejo, a spomini ostajajo. Najdragocenejši spomin je za Mirjam tisti, ki ga je Luka dobil ob rojstvu. "Verjetno najbolj pri srcu so mi copatki, s katerimi je Luka zapustil porodnišnico. Ti copatki so pri meni že vsa ta leta in jih bom verjetno obdržala, dokler bom živa. Luka je imel veliko nogo, že ko se je rodil, in ko vidim te copatke, se spomnim na tisto mojo srečo, ko sem dobila svojega sina."
Likovno nadarjen: domov je nosil rožice, risbice in okraske
Še preden je svoje življenje v popolnosti posvetil samo košarki, so vzgojiteljice v vrtcu in učiteljice v šoli iskale pri Luku še druge talente. Izkazal se je tudi kot likovno nadarjen. A risal ni preveč rad, prizna Mirjam. "Kadar je bil likovni pouk, ni bil najbolj vesel, ampak ga je učiteljica vedno pohvalila."
Ob tem nam pokaže risbice in druge izdelke, ki jih je izdelal mali Luka, ona pa jih je seveda shranila. V veselje ji je, ko jih po toliko letih pogleda, še doda. Med njimi so prva rožica, ki jo je Mirjam dobila za 8. marec, okraski za novoletno jelko, ki jih je naredil v tretjem razredu, in številne risbice z motivi morja, ki ga Luka še danes obožuje.
Najprej osvajanje vrhov, nato osvajanje lovorik
Ne samo na morje, rad je hodil tudi v hribe, za dokaz pa njegova mama še vedno doma hrani njegovo planinsko knjižico. "Zelo veliko sva hodila na Šmarno goro – to je bil tak njegov vrh, ki ga je osvojil z mano."
Komaj šest let je imel, ko si je izbral fotografije za knjižico, ki jo je prinesla s seboj – na eni od njih sedi v avtomobilčku, s katerimi se je zelo rad vozil, pa Disneyland, ki ga je obiskal, ko je imel le tri leta.
In če bi fotografije izbiral danes, bi zagotovo dodal še tiste z osvajanja lovorik. V najstniških letih je domačo polico obogatil s spomini, ki so tlakovali njegovo pot do zvezd.
Solze sreče ob vseh prelomnicah
Mirjam je za spomin shranila tudi statistiko za Lukovo prvo trojko, ko je prvič zaigral za člansko ekipo Real Madrida. "Ko je vstopil v igro, sem točno vedela, da bo vrgel na koš. Res. Vedela sem, da bo poskusil, in seveda je tudi zadel, tako da je bilo veselje res nepopisno; ja, zajokala sem!"
Pokaže nam tudi pokal, ki si ga je Luka prislužil za MVP finale Evrolige. "To mu je bila res odlična popotnica za v ligo NBA."
Velika prelomnica je bil nato nabor lige NBA. "Imela sem tremo že cel dan in tale žoga nas je čakala na mizi, ko smo se posedli," pokaže na žogo, ki jo drži v rokah. "Ko so poklicali njegovo ime, se spomnim, da sem mu rekla: 'To si si zaslužil, samo živi svoje sanje!' Mislim, da se je samo smejal okoli ušes in rekel: 'Hvala, hvala!'"
Celo pot domov je na letalu nosila tudi zelo težek pokal za Rookie of the year. Tudi to je bila namreč neka Lukova prelomnica.
Mirjam tudi v prihodnosti želi, da tako kot v otroštvu Luka živi brezskrbno življenje in še naprej uresničuje svoje sanje. "Mogoče niti ne toliko, da si želimo lovorik, predvsem, da bi bil srečen, da bi živel še naprej svoje sanje in osvojil vse tisto, kar si resnično sam najbolj želi," zaključi.
KOMENTARJI (167)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.