Erjavčeva ministrska kariera se lahko nadaljuje

Zadnji je danes svoj program predstavil stari maček ministrovanja Karl Erjavec, ki ga je kot kandidata za zunanjega ministra potrdilo 12 članov Odbora za zunanjo politiko (OZP) DZ, pet pa jih je bilo proti. Erjavec bo tako spet sedel na stolček zunanjega ministra, ki ga je vodil od februarja lani v vladi Janeza Janše.

Do Erjavca sta bila najbolj kritična Jožef Jerovšek in Branko Grims. Poslanca iz iz po novem opozicijske SDS sta se sicer obregnila predvsem ob novo vlado in ne toliko do kandidata. Jerovšek se je malce pošalil, ko je dejal, da "je lani zaupal sposobnostim ministra in jim še vedno, a bi bilo škoda, da ga v takšni vladi skurimo do konca", zato bo glasoval proti.

Očitke Jerovška, da je blokiral imenovanja več veleposlanikov, med drugim veleposlanika v Berlinu, in vzel s tem državo za talca, pa je Erjavec odločno zavrnil. "Jaz nisem taktiziral, je pa mogoče taktiziral kdo drug," je dejal. Razpis je bil objavljen in sam je kot minister pripravil predlog, "ki pa ne bi šel skozi vlado".

Svojo predstavitev je sicer Erjavec začel z besedami, da je v preteklosti že dobro sodeloval z OZP in se veseli sodelovanja v prihodnje. Še posebej ga veseli, da jim je vedno uspelo sprejeti sklepe z velikim soglasjem. "To se mi zdi velikega pomena. Slovenija ima samo eno zunanjo politiko in ni dobro, da bi notranja politika vplivala na zunanjo politiko," je poudaril.

Erjavec sicer meni, da "zunanje politike ni smiselno na hitro in radikalno spreminjati", zato tudi v svojem drugem mandatu na čelu MZZ ne načrtuje velikih sprememb. Slovenija bo npr. vedno obsojala kršitve človekovih pravic, kakršne se dogajajo v Siriji, in zagovarjala pravico do samoodločbe, tudi za Palestince, "seveda pa je vprašanje, na kakšen način in po kakšni poti".

Odnosi s sosedami

Kot pomembno prioriteto je Erjavec – tako v svojem prejšnjem kot prihodnjem mandatu – danes izpostavil odnose s sosednjimi državami. Poleg krepitve gospodarskega sodelovanja bo tu še naprej v ospredju položaj manjšin. Glede Italije je poleg tega opozoril na vprašanje plinskih terminalov.

V zvezi s Hrvaško je spomnil, da je bilo v minulem letu storjenega veliko, zdaj pa bo treba med drugim delati predvsem na odgovoru na hrvaški memorandum pred arbitražnim sodiščem.

Obenem je zatrdil, da bo Slovenija nadaljevala s podporo državam Zahodnega Balkana pri doseganju njihovega polnopravnega članstva v EU.

Partnerstva z "novimi" državami

Med prioritetami Erjavca poleg tega ostajajo strateška partnerstva z "velikimi" – od ZDA do Rusije ter "novih" držav, ki postajajo centri gospodarske in finančne moči. Posebej je izpostavil Rusijo, Turčijo, Kitajsko, Indijo, Kazahstan in Azerbajdžan, ki so navedeni tudi v strateškem dokumentu Mednarodni izzivi 2013.

Novo veleposlaništvo na Bližnjem vzhodu

Glede reorganizacije diplomatsko-konzularne mreže, ki je bila v minulem letu skrčena, Erjavec meni, da to ni prava pot, tovrstno varčevanje pa tudi ni bistveno za proračun. Strinja se sicer z določenim krčenjem predstavništev v EU, a na splošno meni, da "s tem nehamo, da raje pogledamo, kje bi še kakšno veleposlaništvo odprli". Slednje se mu zdi nujno predvsem na Bližnjem vzhodu, glede česar so že začeli z določenimi pripravami.

Erjavec sicer meni, da se Slovenija ne bi smela obremenjevati z definicijo tega, kaj je – ali je predvsem članica EU, ali je alpska ali balkanska država, ali je sredozemska ali pa srednjeevropska država. "Ne smemo se obremenjevati z definicijo, ampak moramo vse priložnosti, ki nam jih daje geostrateški položaj, čim bolje izkoristiti," je poudaril.