Erjavec nepremičninskega davka ne bo podprl, tudi za ceno padca vlade ne

DeSUS in pokrajinska ZDUS za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje sta na današnjem sestanku razpravljala tudi o predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki ga je včeraj potrdila vlada.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je že včeraj dejal, da zakona ne podpira. Danes pa je znova dejal, da zakona, ki prinaša tudi nekajkrat večje obremenitve od sedanjih, preprosto ne morejo podpreti. Hkrati pa je dodal, da bo stranka predlog proračuna podprla. Dodal je, da bi lahko vlada sredstva, ki bi si jih zagotovila z omenjenim zakonom, nadomestila iz drugih virov, na primer z enoletnim kriznim davkom.

DeSUS in pokrajinska ZDUS za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje sicer menita, da zakon o davku na nepremičnine ni dovolj dobro pripravljen in da bo udaril različne dele prebivalstva. Ne samo upokojencev, temveč tiste z nižjimi dohodki, je nadaljeval Erjavec.

Stranka in pokrajinska ZDUS želita, da bi z omenjenim zakonom nekoliko počakali, zato da se pred njegovim sprejetjem opravijo informativni izračuni, kaj pravzaprav prinaša. Vlada pa naj z njim v parlamentarnem postopku ne hiti, je poudaril Erjavec.

Erjavec: Upokojenci z nizkimi pokojninami bremena davka ne bodo zmogli

Kot je povedal podpredsednik ZDUS Anton Donko, je danes izražena podpora DeSUS zgolj mnenje določene pokrajinske zveze in ne predstavlja mnenja vse zveze oz. vseh njenih pokrajinskih enot.

DeSUS sicer meni, da tisti upokojenci, ki prejemajo nizke pokojnine, novega bremena tega davka ne bodo zmogli. Res je sicer, da je vlada za tiste z najnižjimi pokojninami naredila korak naprej, a teh je le nekaj tisoč, medtem ko je vseh upokojencev več kot pol milijona, je dejal in pristavil, da omenjeni zakon predstavlja hudo nevarnost, da bodo starejši in druge ogrožene družbene skupine še bolj ogroženi in se bodo znašli v še večji revščini.

Na seji IO se bodo opredelili do zakona

DeSUS in pokrajinski ZDUS sta danes sprejela enotno stališče, da bi morda vlada premislila in poskušala s kriznim zakonom urediti težave z uravnoteženostjo proračuna. Ta naj bi bil enkraten in bi veljal samo v prihodnjem letu. Zakon o nepremičninah pa bi za razliko od tega veljal precej daljše obdobje.

DeSUS se bo sicer na seji izvršilnega odbora stranke v sredo opredelil tudi glede tega, kakšno bo stališče stranke o omenjenem zakonu. Erjavec osebno pa meni, da takšnega zakona ne bi smeli sprejeti, saj se na takšen način krize ne rešuje. Takšno reševanje namreč vodi v konflikt z ljudstvom, je ocenil.

Erjavec je predsednico vlade Alenko Bratušek še pozval, naj se pogovorijo, kako bi razrešili omenjeni zaplet, hkrati pa je opozoril, da z rezultati stresnih testov bank državo čaka nov in hud udarec.

Erjavec je na koncu pojasnil, da z nasprotovanjem zakonu v trenutni obliki DeSUS ne ruši koalicije, temveč se želi le pogovarjati. Znova pa je tudi izrazil prepričanje, da Slovenija, če bo vse potrebno postorila sama, zunanje pomoči ne potrebuje.

Bratuškova: Če zakon ne bo sprejet, bodo potrebni posegi v pokojnine, socialne pravice in šolstvo

Premierka Bratuškova je včeraj v pogovoru za nacionalno televizijo dejala, da če predlog zakona v DZ ne bo dobil podpore, bodo potrebni posegi v pokojnine, socialne pravice in šolstvo. Druge alternative namreč po njenem prepričanju ni.

Bratuškova upa, da se tega zavedata tudi Erjavec in njegova stranka. Kaj Erjavcu pri omenjenem zakonu ni všeč, Bratuškova ne ve, poudarja pa, da je bil proračun na vladi sprejet tudi z njegovim glasom in da proračun predvideva za okoli 200 milijonov evrov prihodkov iz omenjenega davka. "Zato bi bilo prav, da bi takrat povedal, da ga te stvari motijo," je dejala.

Na Erjavčevo nestrinjanje se je odzval tudi predsednik SD Igor Lukšič. Dejal je, da se "sile destabilizacije Slovenije tako kot leta 2011 in 2012 ponovno koncentrirajo v stranki DeSUS. Za njihovo nespametno početje že danes vsi plačujemo previsoko ceno in očitno smo spet vsi skupaj ujetniki ambicij posameznika, ki bi za svoj višji politični rejting prodal državo".

Združenje občin zahteva nadaljnja pogajanja

Združenje občin Slovenije je danes vlado pozvalo k nadaljevanju pogajanj o davku na nepremičnine. Kot so zapisali v dopisu vladi in predsednikom koalicijskih strank, protestirajo, da v zadnjih dneh usklajevanja predloga zakona niso bili vključeni v pogajanja, saj bo zakon odločilno vplival na prihodke občin.

Za združenje je nesprejemljiv predlagani sistem davka, saj da odstopa od rešitev, ki jih poznajo v drugih državah, v katerih je davek na nepremičnine avtonomen vir lokalnih skupnosti oz. regionalnih oblasti.

Ker razumejo javnofinančno situacijo v državi, dopuščajo možnost, da se prihodek od davka na nepremičnine v triletnem prehodnem obdobju deli med državo in občinami, vendar mora biti občinam zagotovljen prihodek iz davka na nepremičnine, ki bo dosegal višino odmerjenega nadomestila od davka na nepremičnine po plačilu davka državi za javno infrastrukturo občin, so prepričani. V nasprotnem primeru si namreč lahko občine obetajo izpad prihodkov za okoli 40 milijonov evrov, "kar bi pomenilo veliko nevarnost za stabilnost in uravnoteženost občinskih proračunov", opozarjajo.

Menijo, da je nesprejemljiva obdavčitev javne infrastrukture, kot so objekti za šport, kulturo, vzgojo, izobraževanje, zdravstvo v javni lasti, "kar pomeni le prelivanje sredstev med občinami in državo". Zato predlagajo, da se ta vrsta nepremičnin izvzame iz obdavčitve.

Predlog zakona predvideva, da se prihodki iz tega davka polovično delijo med državo in občinami, razen v prvih treh letih veljave zakona. V tem obdobju, v letih 2014, 2015 in 2016, bi prihodek (vključno z davkom, ki bi ga za nepremičnine v svoji lasti plačale občine) šel v celoti v državni proračun, država pa bi nato občinam namenila enak znesek, kot so ga v letu 2012 pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Poleg tega bi lahko občine že v letih 2015 in 2016 davčne stopnje za svoj del davka zvišale za do 50 odstotkov.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije pa je nestrinjanje izrazila v odprtem pismu. Pravijo, da novi davek za domove pomeni 4 do 5-kratno povečanje v primerjavi s sedanjim nadomestilom, kar pomeni najmanj dodatne 4 milijone evrov stroška, če občine ne bodo izkoristile možnosti in davka še dvignile.

"Sprašujemo se, koliko izvajalci sploh še lahko prenesemo … Koliko naši stanovalci in delavci še lahko prenesejo. Kdo bo iz svojih dohodkov pripravljen še dodatno subvencionirati potratno državo, ki jim jemlje povsod, neposredno od dohodkov in posredno preko storitev, da bi reševala politiki priročne bančne blagajne, ki jih je sama nespametno in pogoltno izpraznila in zadolžila," so zapisali.

Jezni tudi kmetje

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) se ne strinjajo s predlagano novo obdavčitvijo kmetov, ki jo predlaga vlada, saj bo davek na nepremičnine posegel v ekonomski položaj slovenskega kmetijstva. Kmetje bodo poleg stanovanj obdavčeni tudi za kmetijske objekte (hleve, kozolce, lope …), stavbna zemljišča ter kmetijska in gozdna zemljišča. Država in občine skupaj naj bi od lastnikov kmetijskih stavb ter kmetijskih in gozdnih zemljišč pobrale za skoraj 16 milijonov evrov davka, navajajo na KGZS.

Poudarili so, da bodo uporabili vsa pravna sredstva za zagotovitev sorazmerja med obdavčitvijo in lastninskimi upravičenji lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč, prav tako pa tudi za zagotovitev primernega vrednotenja nepremičnin.