Leta 1998, ko je zeleno luč za uvedbo evra od dvanajstih zainteresiranih članic unije dobilo enajst držav, je Grčija na izpitu padla zaradi nestabilnih javnih financ. Popravni izpit je država opravila v letu 1999, prošnjo za vključitev na območje skupne valute pa je vložila februarja 2000. Pozitiven odgovor so Atene od Evropske komisije dobile maja, dokončno pa je junija 2000 na zasedanju v Feiri Grčiji vrata za vstop na območje evra odprl vrh unije.
"Gre za zgodovinski dogodek, ki dokazuje, do katere mere lahko vključevanje na območje evra državo spodbudi k prizadevanjem za zdrave javne finance in nizko inflacijo ter k vodenju primerne monetarne politike," je grško vključevanje na območje skupne valute komentiral predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg. Ta se kritikom, ki so izražali zaskrbljenost, da grško gospodarstvo morda še ni pripravljeno za vstop na evro območje, ni pridružil.
Celotno evro območje bo v prihodnjem letu intenzivno zaposleno tudi s pripravami na uvedbo bankovcev in kovancev skupnega denarja s 1. januarjem 2002. Izdelovanje 14,5 milijarde bankovcev in 56 milijard kovancev je že letos bliskovito napredovalo, v prihodnjem letu pa članice evro območja čaka tudi skladiščenje in nato še dostavljanje novega denarja. Samo v Belgiji bo, kot so izračunali v Bruslju, za dostavo vseh bankovcev in kovancev potrebna 20 kilometrov dolga vrsta tovornjakov.
Okrepile se bodo tudi informacijske kampanje za prehod na evro. Tu gre, kot se večkrat pritožuje Evropska komisija, bolj slabo. Od celotnega obsega plačil jih na območju EU v evrih izvedejo le tri odstotke. Po vrednosti sicer plačila v evrih dosegajo 25 odstotkov, kar kaže na dejstvo, da evro uporabljajo velika podjetja, medtem ko se srednja in mala ter posamezniki na novo valuto še niso privadili. Zaradi zaskrbljenosti, da bo za manj pripravljene prehod na evro prevelik šok, se na območju skupne valute pojavljajo pobude, naj banke v drugi polovici leta 2001 z vsemi računi avtomatično preidejo na evre.
