Šest ljudi je bilo lažje ranjenih v jutranji eksploziji, ki jo je domnevno povzročil avtomobil-bomba, blizu nakupovalnega središča v centru Jeruzalema. Zgodaj popoldne pa je na avtobusu v judovski četrti French Mill v Jeruzalemu odjeknila še druga eksplozija. Pri napadu je umrl tudi moški, ki je napad izvedel. Ta je na avtobusu pustil vrečko z eksplozivom, nato pa je izstopil, vendar je eksplozija odjeknila, še preden se je uspel umakniti. V napadu naj bi bilo sicer ranjenih najmanj šest ljudi.
Do prve eksplozije je prišlo zjutraj ob 6.40 po srednjeevropskem času, prav ob začetku prometne konice. Vsi ranjeni so bili potniki avtobusa, ki je takrat peljal mimo. Odgovornost za eksplozijo je prevzelo skrajno palestinsko gibanje islamski Džihad. Islamski Džihad je v sporočilu za javnost, ki ga je prejelo dopisništvo francoske tiskovne agencije AFP v Bejrutu, zapisal, da gre za "povračilni udarec za zločine, ki so jih sinoči nad družinami v Hebronu zagrešili sionisti".
Današnja eksplozija se je zgodila dan po tem, ko je izraelska vojska ukazala evakuacijo iz arabskega dela Hebrona, kjer je napetost porasla po umoru desetmesečne deklice, ki jo je ustrelil neznani ostrostrelec. Vojska je vzpostavila tudi popolno zaporo mesta, v delu Hebrona, kjer živi kakih 40.000 Palestincev, pa uvedla policijsko uro. Judovski naseljenci so ponoči v četrti Abu Sneina, od koder so bili izstreljeni streli, uničili več palestinskih hiš in avtomobilov.
Evakuacija naj bi zmanjšala število žrtev v primeru, da bi vojska ostreje reagirala. Na umor dojenčka je izraelska vojska odgovorila z akcijo s tanki in strojničnim obstreljevanjem, pri tam pa je bilo ranjenih sedem Palestincev. Iz urada premiera Ariela Sharona je prišlo sporočilo, v katerem za streljanje krivijo palestinske oblasti in Jaserja Arafata. Palestinci krivdo zavračajo, češ da ni dokazov, da je na otroka streljal Palestinec. Izraelske varnostne sile so predvidevale porast nasilja v času trajanja arabskega vrha.
Voditelji arabskih držav se danes sestanejo v Jordaniji, kjer naj bi podali konkretno podporo Palestincem. Vendar se je na prvo mesto vrinila zahteva Iraka, da naj se prenehajo sankcije ZN. Kljub vsemu palestinske oblasti pričakujejo finančno in diplomatsko pomoč. Palestinci se namreč nahajajo v izjemni finančni krizi, saj ne morejo izplačevati plač za svojih 130.000 zaposlenih. To je posledica neizročitve dela davkov, ki ga Izrael pobira na palestinskih območjih. Življenjski pogoji se za Palestince hitro slabšajo. Članice Arabske lige so le stežka odobrile predlog za 40 milijonov dolarjev pomoči mesečno v prihodnjih šest mesecih. Oktobra lani so sicer arabski voditelji odobrili milijardo dolarjev, vendar je le malo denarja prispelo na Zahodni breg in v Gazo. Egipt, Jordanija in Savdska Arabija vidijo rešitev krize v diplomatskih potezah, Sirija pa je za radikalni gospodarski in diplomatski bojkot Izraela.
