Kot razkriva najnovejše antropološko raziskovanje, so se prve plavolaske pojavile konec ledene dobe v severni Evropi z zlo, čeprav evolucijsko opravičljivo nakano, da brunetkam in črnolaskam prevzamejo moške.
Študija, ki so jo objavili v časopisu Evolution and Human Behaviour, kaže, da se je prva blondinka rodila pred 10-11 tisoč leti, zaradi genetske mutacije, ki je temne lase tamkajšnjih jamskih žena spremenila v svetle.
To je bila nujna prilagoditev na takratne življenjske pogoje: pomanjkanje hrane po umiku ledu in nevaren lov na bizone, jelene in mamute sta Evropo dobesedno 'očistila' moških, ženske pa prisilila, da so svoje potencialne partnerje iskale v zelo majhnem genetskem naboru.
Za razliko od Evrope pa je v Afriki, kjer do mutacije ni prišlo, v tem času bilo zelo lahko priti do hrane, ki so jo predstavljali predvsem razni oreški in sadje, zato je preživelo več moških. In 'privlačnejša' mutacija ni bila potrebna, bi lahko rekli.
Nenadna sprememba barve las in manj pigmentirana koža 'novih žensk' iz severne Evrope sta se izkazali za nadvse koristni: praljudem so bile svetlolaske všeč. Njihove možnosti za razmnoževanje so narasle, zato se je tudi njihovo število hitro povečalo, pravi antropolog Peter Frost.
Avtorji študije še navajajo, da se je pojav svetlih las zgodil relativno hitro. V borih 30 tisoč letih. Poprečen čas, potreben, da se takšna genetska mutacija pojavi po naravni poti in razširi med populacijo je sicer kar 850 tisoč let.
Samo še dvesto let prihodnosti
Vendar, kot so se svetlolaske pojavile, tako bodo tudi izginile. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi plavolaske izumrle v naslednjih 200 letih, ker vse manj ljudi nosi gen, ki nadzira to barvo las. Ocenjujejo, da se bo poslednja naravna svetlolaska rodila na Finskem leta 2202.
Proizvajalci barv za lase pa si lahko že manejo roke...
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.