Zanimivosti

Zemlja bo 'pojedla' Luno

Ljubljana, 20. 02. 2008 09.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
D.L./Š.Z.
Komentarji
4

Prihodnji teden bomo lahko opazovali popoln Lunin mrk. Naslednji bo viden šele čez dve leti.

Marca lani je vsa Evropa zrla v nebo. Slabo leto pozneje se bo prizor ponovil.
Marca lani je vsa Evropa zrla v nebo. Slabo leto pozneje se bo prizor ponovil. FOTO: Reuters
Popoln Lunin mrk bo mogoče opazovati 50 minut, v celoti pa bo pojav trajal kar tri ure in pol.

Preverili smo vremensko napoved za Ljubljano za noč z 20. na 21. februar. Žal obeti niso najboljši, nebo naj bi zastirali oblaki.

Vesoljski navdušenci se bodo v noči s srede na četrtek zagotovo odpovedali spancu. Obeta se namreč popoln Lunin mrk in to edini do leta 2010.

Mrk se bo začel ob 1.35 uri, vendar pa bo s prostim očesom fenomen viden šele od 2.43 ure dalje. Ob 4.01 uri bo Zemljina senca popolnoma prekrila Luno, faza popolnega mrka pa bo trajala do 4.51. Višek pojava bo okoli 4.30 zjutraj, ko bo Zemljin satelit videti kar 10.000-krat manj svetel, kot je običajno ob polni Luni, temperatura na njegovem površju pa bo padla s 130 na - 100 stopinj Celzija.

Popoln Lunin mrk bomo lahko opazovali Evropejci, Afričani in Američani.
Popoln Lunin mrk bomo lahko opazovali Evropejci, Afričani in Američani. FOTO: Reuters
Pred več kot 3000 leti so Kitajci po mrku verjeli, da je Luno nekdo pojedel. Tudi zato kitajska beseda za mrk - čih - pomeni jesti.

Iznajdljivi Krištof Kolumb je leta 1504 svoje znanje o vesoljskih pojavih izkoristil v svoj prid. Ko se je sestradan izkrcal na Jamajki, je prebivalce posvaril, da bo Bog, če mu ne prinesejo hrane, svoj protest izrazil tako, da bo zatemnil Luno. V nekaj minutah je prišlo do Luninega mrka in kosilo je bilo postreženo.

Ko Luna pride v Zemljino senco, bi sicer morala biti nevidna. Vendar se to zaradi loma sončne svetlobe v zemeljski atmosferi ne zgodi. Nemogoče je napovedati točno barvo Lune, saj je ta odvisna od narave zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in njenim naravnim satelitom.

Lunin mrk je razmeroma pogost astronomski pojav, saj se zgodi približno vsakega pol leta, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v ravni črti in se Luna nahaja v Zemljini senci. Popolni mrki pa so razmeroma redki, saj lahko do njih pride zgolj ob polni Luni. Pri nas smo ga lahko opazovali v začetku marca, naslednji, konec oktobra lani, pa v Evropi ni bil viden. Naslednjič bomo ob popolnem Luninem mrku lahko uživali šele 21. decembra 2010, ob delnem pa avgusta letos. Tokrat bo viden iz Evrope, Afrike in obeh Amerik.

Lunin mrk
Lunin mrk FOTO: Reuters

V nasprotju z Luninim je Sončev mrk redek. Ko se pojavi, ga je mogoče videti le na ozkem pasu ozemlja, na istem kraju pa se ponovi na okoli 400 let.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jacksy
16. 02. 2008 23.15
Lunin mrk se vedno zgodi ob polni luni pa naj gre za popoln ali delni lunin mrk! Kako pa naj pride do luninega mrka če je sonce na tekem položaju da osvetljuje luno od strani hkrati je pa za zemljo da je noč!
j a N
16. 02. 2008 01.47
sem kr ponosn da sem soncni mrk ze vidu...glede na to da se le na 400let ponavla :)
Joka Ploski?
16. 02. 2008 00.10
to mormo pa gledat
wish-mistress@hotmail.com
15. 02. 2008 22.53