'Zapila sem se do konca in skoraj umrla!'

„Na podbojih vrat sem si razbila glavo, ne vem, kaj se je takrat z mano dogajalo, ali je bil delirij ali epileptični napad. To je bilo moje dno. Kaj se je potem dogajalo z mano, sploh ne vem. Imela sem halucinacije."

Z razbito glavo je Jelka obležala na travmatološkem oddelku, za njo je bilo trideset let zlorabe tablet in alkohola. „Že v drugem razredu osnovne šole me je bilo strah, da bom pijanka, tako kot moj oče. Potem ko sta se z mamo ločila, je prihajal na obiske, bil je suh, v ponošenem plašču. Bilo me je hkrati sram in strah.“ Ta strah se je še prekmalu uresničil ...

Mamin ljubimec jo je zlorabil

Jelka je živela z mamo, uspešno žensko, a od nje ni dobivala ljubezni, ni bilo topline. Njena mama je imela ljubimca, poročenega moškega. „Bila sem stara 12 let in on me je božal, govoril, kako me ima rad, pa na kolena me je jemal. Takrat nisem vedela, kaj se dogaja, sram me je bilo, danes vem, da je bila to spolna zloraba. Nisem imela komu povedati. Vse to sem zakopala nekam globoko vase. Tam je ostalo več kot 30 let, dokler zaradi tablet in alkohola nisem pristala na psihiatriji.“

Le priznati si je treba

Jelka se je po tridesetih letih pekla uspela rešiti alkoholizma. „Alkoholizem ni sramota, ko si človek prizna, da ima problem, je na dobri poti, "pravi danes 55-letna Ljubljančanka. „Vem, da preteklosti ne morem popraviti, se pa trudim za boljšo prihodnost, ne le hčerine, ki je bila velika žrtev mojega alkoholizma, temveč tudi svoje.“

V Sloveniji je po nekaterih ocenah z alkoholom zasvojenih okrog 200 tisoč ljudi. Tudi Jelka je bila ena od njih, vendar se je po mukotrpnih letih nasilja, zlorab, ponižanj in životarjenja rešila iz brezna alkoholizma. Ponujamo vam njeno resnično zgodbo, morda bo komu v pomoč.