
Z modrino neba se srečujemo dnevno, razen ob meglenih, jesensko-zimskih dneh, odgovor na to, zakaj je nebo ravno modro, pa slišimo zelo redko, če sploh kdaj. Trik je v razprševanju sončne svetlobe na molekulah zraka, kjer se svetloba s krajšo valovno dolžino razprši precej bolj kot tista z daljšo. Najkrajšo valovno dolžino ima vijolična svetloba, sledijo ji modra, zelena, rumena in vse do rdeče barve. Najbolj se torej razpršita vijolična in modra svetloba, ostale barve pa precej manj. Po tej logiki bi moralo biti nebo vijolično ali vsaj modro-vijolično, ampak vijolične barve na nebu (skoraj) ne opazimo.
V svetlobi, ki prihaja k nam od Sonca, je več modre barve kot vijolične, naše oko pa tudi bolje zaznava modro kot vijolično, zato vidimo nebo modro in ne vijolično.
Nebo pa kljub jasnemu vremenu ni vedno modro. Intenzivnost modrine je odvisna od dela dneva in tudi od čistosti ozračja. Najbolj modro je nebo sredi dneva in ko je v zraku prisotnih tudi zelo malo prašnih delcev oziroma aerosola. Aerosol je ta, ki poskrbi da se vse barve močneje razpršijo, zato nebo postane mlečno.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.