Predpustni čas je s plesi, maškaradami in pustnimi obhodi obdobje, ko pustne šege z norčijami obrnejo svet narobe. Pustni običaji, ki so se ohranili vse do današnjih dni, izhajajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah norele množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov; tak običaj se je pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, katerih maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. Pustovanje se pri nas omenja sicer šele v prvi polovici 17. stoletja, vendar se je prepričanje, da obisk pustnih šem in njihovo obdarovanje prinaša srečo in dobro letino, ohranilo vse do danes.
Tako kot vsako leto so tudi letos na Ptuju pripravili kurentovanje, ki bo trajalo do 4. marca, ko bodo na Mestnem trgu v središču mesta pokopali pusta. Največjo pustno prireditev v severovzhodni Sloveniji bo letos vodil četrti karnevalski princ Ivan Rajh, častni pokrovitelj kurentovanja pa bo predsednik vlade Anton Rop.
Etnografski festival, ki si ga vsako leto ogleda več kot 10.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine, so odprli danes z etnografskim sprevodom, ki je krenil po mestnih ulicah. Domačim pustnim maskam so se pridružile še pustne skupine iz Prekmurja, Mozirja, Liga nad Kanalom in Šoštanja, skupaj pa je v sprevodu sodelovalo več kot 800 mask. Osrednji tradicionalni 43. mednarodni pustni sprevod, v katerem bo sodelovalo 2500 nastopajočih, pa bo skozi center Ptuja krenil naslednjo nedeljo. Kurentom in drugim maskam iz okolice Ptuja se bodo pridružile še številne etnografske skupine iz Avstrije, Sardinije, Hrvaške in Slovenije.
V času kurentovanja bodo vsak večer na Mestnem trgu nastopile različne etnografske skupine, pridružili pa se jim bodo tudi kurenti. Za obiskovalce pa so ptujski turistični in gostinski delavci že postavili karnevalsko dvorano, kjer se bodo gosti v maskah in brez njih lahko vsak večer zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Za dobro razpoloženje bodo skrbeli številni uveljavljeni izvajalci zabavne in narodnozabavne glasbe. V predpustnem času bodo v galeriji na ptujskem gradu predstavili tudi monografijo o pustu, maskah in maskiranju, v galeriji Tenzor pa bodo pripravili razstavo likovnih del o najbolj norih dneh na Ptuju.
Na debeli četrtek, 27. februarja, bodo pred Sokolskim domom v Cerknici žagali babo in tako odprli cerkniške pustne prireditve. Na izrednem zasedanju Butalskega zbora bodo v Cerknici v "ljudsko obravnavo" vložili predlog zakona o pravljicah in mestu pravljic, s katerim Cerknica vsako leto v pustnem tednu postane Mesto pravljic, v katerem so dobrodošla vsa pravljična bitja. Po nagovoru predsednika društva in župana občine Cerknica bo tudi novinarska konferenca. V četrtek pa bodo v galeriji Krpan odprli tudi fotografsko razstavo o pustovanju na Cerkniškem, z naslovom Pust skozi čas. Največji delež k razstavi je prispeval fotografski atelje Žnidaršič, ki kot član Pustnega društva že več let spremlja pustovanja v Cerknici. V petek, 28. februarja, bo v športni dvorani v Cerknici "vsebutalski" mega šov TV Čohovo - Kanal 13, ki je zasnovan kot parodija na televizijske šove z glasbo v živo, plesalkami in gosti.
V Celju se bo pustno rajanje začelo z 28. februarjem z odprtjem razstave četrtega natečaja Pustna šema 2003 v Muzeju novejše zgodovine Celje. Letošnji celjski pust bo sicer letos potekal pod imenom Nič več ne bo, tako kot je bilo, zanj pa bo Mestna občina Celje odštela 1,3 milijona tolarjev. Novost letošnjega celjskega pusta bo zloženka s programom pustnih prireditev, pa tudi povabilo k sodelovanju srednješolskim skupinam.
V ljubljanskem lutkovnem gledališču si bodo otroci in odrasli, ki še ne vedo, kaj bodo za pusta, od debelega četrtka pa do pustnega torka lahko izposodili pustne kostume. Na izbiro imajo namreč nekaj čez 400 različnih kostumov.
Tradicionalno pustovanje v vaseh Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd pod Krnom, ki velja za eno najstarejših pustovanj na Primorskem, pa tudi v Sloveniji, se po tradiciji odvija teden dni pred pustno soboto. Tako so se ravenski pustovi danes sprehodili od hiše do hiše v omenjenih vaseh. V sprevodu je 25 originalnih pustov, ki so se, po obisku Magozda in vasi Jezerca, ustavili še v zgornjih Ravnah, kjer je bila osrednja pustna prireditev, na kateri so bile predstavljene vse pustne vloge. V Drežniških Ravnah bo zanimivo tudi na pustni torek, ko bo na sporedu pustni pogreb. Takrat bodo mrtvega pusta v sprevodu pripeljali na trg v Drežniških Ravnah, kjer bo potekala žalna slovesnost, ki jo vsako leto vodi pustni župnik.
V Kanalu ob Soči se bo to nedeljo začel pustni karneval, ki ga organizira Etnološko društvo Liški pustje. Na prireditvi se bodo predstavile tradicionalne maske iz aluminija in bakra, ki so v vaseh na Liškem žive od leta 1886. Kot gostje se bodo v pustni povorki skozi Kanal predstavili tudi kurenti iz Markovcev pri Ptuju in škoromati iz Podgrada in Hrušice. Liški pustje se bodo kasneje predstavili tudi na pustovanjih onkraj meje, na pustno nedeljo pa bodo obiskali Novo Gorico.
Tudi na Livškem bo osrednja, že četrta prireditev Pust na meji potekala to nedeljo, na njej pa se bo predstavilo 15 pustnih skupin z obeh strani meje. Po pričakovanjih organizatorjev se bo pustnega sprevoda udeležilo od 300 do 400 mask. Ker si povorko drežniških pustov, ta lepih in ta grdih z Liga, cerkljanskih laufarjev, matajurskih pustičev in številnih drugih skupin vsako leto ogleda nekaj tisoč obiskovalcev, pričakujejo organizatorji tudi letos dober obisk. V ta namen bo maloobmejni prehod odprt do polnoči, prek njega pa bo izjemoma mogoče tudi z osebnimi izkaznicami in potnimi listi.
Tudi v ostalih mestih in vaseh na severnem Primorskem pripravljajo pustne prireditve. Največ jih bo na pustno soboto in pustni torek, v Novi Gorici pa bo pustni sprevod potekal v nedeljo, 2. marca, s pričetkom ob 15. uri. Sicer pa so kurenti iz Frama pri Mariboru, ki negujejo tradicijo kurentovanja, že v petek obiskali novogoriško občino in njenega župana Mirka Brulca.
