Več milijonov Kitajcev ob prazniku odpotuje v svoj domači kraj. Kitajske oblasti ocenjujejo, da bo med prazniki z vlaki, letali, avtobusi in drugimi prevoznimi sredstvi potoval skoraj vsak prebivalec te države. Novo leto običajno obeležijo z večdnevnim praznovanjem, z odhodom v templje, obiskom svojcev, živopisnimi uličnimi povorkami, ognjemeti in petardami ter rdečimi lampijončki in drugimi okraski. Po kitajski tradiciji namreč rdeča barva prinaša srečo.
Poleg Kitajske so s praznovanjem novega leta začeli tudi na Tajvanu, prav tako pa novo leto praznujejo v Vietnamu ter kitajske skupnosti v Maleziji, Indoneziji in drugod po svetu.
Kitajci uporabljajo lunin koledar
Lunin koledar je verjetno najstarejši koledar na svetu in sega več kot 4000 let nazaj. Kitajsko leto temelji na luninem koledarju in se vedno začne po drugi mladi luni po zimskem sončnem obratu. Njegovih dvanajst živalskih znamenj je zelo podobno dvanajstim znakom zahodnega zodiaka, vendar so določeni z letom rojstva namesto meseca.
Imenovanje dvanajstih let v kitajskem luninem ciklu izhaja iz legende o Budi. Preden je zapustil svet, je Buda povabil vse živali sveta na pojedino. Samo dvanajst živali se je odzvalo povabilu. Najprej je prišla podgana, nato pa še bivol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin, pes in še prašič. Tako se je Buda odločil, da bo leto poimenoval po vsaki živali, ki je prišla na pojedino, v vrstnem redu njenega prihoda. Vsako leto v tem dvanajstletnem ciklu sedaj predstavlja simbolična žival, katere lastnosti naj bi vplivale na svetovne dogodke, osebnost in usodo vsakega živega bitja, ki se je rodilo v tem letu.
