Martel, sin kanadskega diplomata, rojen v Španiji, v romanu opisuje zgodbo najstnika Pija Patela, sina direktorja indijskega živalskega vrta, ki se s cirkusom preseli v Severno Ameriko. Letošnja Bookerjeva nagrada je vredna 50.000 funtov oziroma 79.125 evrov, zanjo so se lahko potegovali vsi angleško pišoči avtorji iz Velike Britanije, Irske in nekdanjih držav britanskih kolonij.
Nagrajeni roman pripoveduje torej o fantu Piju, kar je skrajšano za Piscine. Njegov oče se odloči, da se bodo z družino preselili v Kanado in prodajali živali velikim ameriškim živalskim vrtovom. Ladja, s katero potujejo prek Pacifika, pa se potopi in 16-letni Pi se kot edini preživeli znajde v rešilnem čolnu s hijeno, orangutanom, zebro z zlomljeno nogo in bengalskim tigrom, ki sliši na ime Richard Parker.
Yann Martel je francosko govoreči kanadski pisatelj, ki pa piše v angleščini, jeziku torej, ki se ga je bil primoran učiti v otroštvu, ko se je s starši diplomati in tolmači selil sem in tja po svetu. Rodil se je v Španiji in otroštvo preživel v različnih krajih Evrope, Latinske Amerike in Azije. Za lokalne medije je Martel nedavno izjavil, da je frankofonski Kanadčan, ki piše v angleščini, kar predstavlja za nacionaliste pravo moro, češ, poglejte ga, asimiliranca. "Vendar to ni tako, nisem namreč tipičen kanadski pisatelj," poudarja nagrajenec, kakor poročajo tuje tiskovne agencije.
Šolo je začel leta 1972 obiskovati v Kostariki, kjer je bila edina šola, primerna za tujce, z angleškim učnim jezikom. Tako se je seznanil tako z jezikom Shakespeara kot tudi s španščino. Leto kasneje so starše premestili v Pariz, vendar mu direktor neke šole iz neznanih razlogov ni dovolil, da bi se vpisal v francosko šolo. Mali Yann je torej sredi Pariza spet hodil v angleško šolo. V istem jeziku se je šolal naprej še v kanadskem Ontariu, Mehiki in Indiji.
Odtod se ni čuditi, da je prvo knjigo napisal prav v angleščini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Knjiga je izšla leta 1993 z naslovom "Facts Behind the Helsinki Roccamatios". To je zbirka novel, v katerih pripoveduje o ljudeh, ki čakajo na skrivnosten konec sveta. V francoščini se je knjiga leta 1995 pojavila pod naslovom "Paul en Finlande". Prvi roman "Self" iz leta 1996 pa govori o travmatični osebnosti, ki nenehno spreminja spol.
Roman "Life of Pi" je bil v angleškem orginalu objavljen 11. septembra 2001, v francoščino pa ga bosta prevedla pisateljeva starša, Nicole in Emile Martel. V Quebecu ga bodo objavili jeseni leta 2003. Yannov oče je za kanadsko televizijo v torek po objavi dobitnika nagrade izjavil, da se mu zdi "resnično nekaj izrednega", ko vidi svojega sina, s katerim je doma vedno govoril francosko, na "vrhu" britanskega literarnega sveta.
Martel se je zahvalil članom žirije, da so se med šestimi dobrimi knjigami odločili prav za njegovo. Predsednica petčlanske žirije Lisa Jardine je dejala, da so imeli člani med pretresanjem predlogov "živahne intelektualne pogovore, niso pa se sprli". Za merilo jim je bila zgolj kakovost del, iskali pa so tudi knjigo, ob kateri se bodo bralci tako zabavali kot so se sami. Lisa Jardine je ob "nezgodi", ko se je na spletni strani že nekaj dni prej kot nagrajenec pojavil Martel, zatrdila, da so se dokončno odločili zanj "šele v torek ob 18.30", in zavrnila ugibanja, da gre za dvojno prevaro, češ da je bil dobitnik znan že pred tednom dni.
Nagrajeni roman je prejel že nagrado "Hugh MacLennan" za leposlovje. Martel, ki je študiral filozofijo, je tudi povedal, da je želel v svojem romanu obravnavati religiozna vprašanja: njegov junak Pi namreč deluje in odrašča v skladu s svojimi mnogovrstnimi prepričanji, ki izhajajo iz hindujskega, muslimanskega in krščanskega nauka.
Margaret Atwood, ki je dobila nagrado Booker leta 2000, je Martelov roman označila kot "fantovske dogodivščine za odrasle".
Od šestih finalistov za Bookerja so bili kar trije Kanadčani, poleg nagrajenca Martela še Rohinton Mistry z delom "Family Matters" in Carol Shields z romanom "Unless", preostali trije pa so bili Avstralec Tim Winton z delom "Dirty Music", Irec William Trevor z romanom "The Story of Lucy Gault" in Valežanka Sarah Waters z romanom "Fingersmith".
Bookerjeva nagrada je bila ustanovljena leta 1969. Z njo izrekajo priznanje za dobro pisanje, povečujejo pomembnost avtorjev in spodbujajo zanimanje za kakovostno leposlovje.
