Shuttleworth, se je kot sin kirurga in gospodinje rodil 18. septembra 1973 v mestu zlatokopov Welkom v Južni Afriki, a je sicer doma iz Cape Towna v severno predmestje katerega se je družina preselila kmalu po njegovem rojstvu. V Južni Afriki je živel od rojstva do februarja lani, ko se je preselil v London. Ima južnoafriško in britansko državljanstvo. Ko je bil mlajši, je sanjaril o poletu v vesolje in izdeloval modelarske rakete. Na capetownowski univerzi je študiral ekonomijo in poslovne informacijske sisteme in postal strokovnjak za programsko opremo in medmrežne tehnologije. Obogatel je tako, da je v garaži staršev brez začetnega kapitala in prvi izven ZDA začel posel s prodajo internetnih varnostnih tehnologij in leta 1995 ustanovil podjetje Thawte Consulting. Februarja predlani je ta njegov posel odkupila ameriška družba Verisign. Ocenjujejo, da je pri tem zaslužil kakih 500 milijonov dolarjev. Septembra istega leta je ustanovil podjetje HBD, ki išče investicije v družbe z novatorsko tehnologijo, ki imajo sedež v Južni Afriki, a tudi možnost, da služijo globalnemu trgu. Njegovi konjički so potovanja, tehnologija in internet. Podpira novatorstvo v izobraževanju, višanje kakovosti in dostopnosti izobraževanja v Afriki. Shuttleworth financira in sodeluje tudi pri neprofitni organizaciji Bridges.org, ki poskuša ljudem v deželah v razvoju pomagati, da se naučijo uporabljati podatke in komunikacijske tehnologije za izboljšanje življenja, pri krepitvi demokratičnih inštitucij in svobode tiska.
Da bi lahko poletel v vesolje, je moral mladi poslovnež najprej na obvezni zdravniški pregled v moskovskem Inštitutu za medicinsko-biološke probleme (IMBP), julija lani na uvodno enomesečno izobraževanje v Centru za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi, po podpisu pogodbe z rusko vesoljsko agencijo RAKA pa ga je čakal osemmesečni naporni trening v Zvezdnem mestecu in enotedenske vaje v Johnsonovem vesoljskem centru v Houstonu v ZDA. Zaradi ruskih navodil v vesoljski ladji in pogovorov z operaterji na Zemlji se je moral naučiti ruščine, kot del vaj v preživetju v naravi se je privajal streljanja s pištolo, gradnje kolibe in prižiganja ognja v zimskem podmoskovskem gozdu. Bogatašev polet je oktobra lani visel na nitki. Po takratnih besedah direktorja ruske vesoljske agencije RAKA Jurija Kopteva je Shuttleworth zahteval, da bi polet trajal 14 dni in da bi mu v primeru neuspele združitve sojuza TM z MVP brezplačno omogočili še en polet. Glavno pa je, je takrat poudaril Koptev, da Južnoafričan ni jamčil nakazila finančnih sredstev, ker naj bi bil njihov prenos iz Južne Afrike v Rusijo odvisen od vlade Južne Afrike. Vodje ruskega centra za urjenje kozmonavtov so Shuttlewortha uradno obvestili, da pogodbe za celovito pripravo in vesoljski polet z njim ne morejo podpisati. Pred tem je bilo slišati, da Shuttleworth komajda dohaja vaje.
V Južni Afriki so na njegovo idejo o poletu v vesolje sprva gledali kot na zapravljanje premoženja zaradi osebne muhavosti, ko je šlo zares, pa je sledilo precejšnje navdušenje. Nekdanji predsednik JAR Nelson Mandela je Shuttlewortha med poletom imenoval prvi afronavt na svetu. Sedanji južnoafriški predsednik Thabo Mbeki, pri katerem je Shuttleworth svetovalec za informacijske tehnologije, mu je med videopovezavo rekel mladi "južnoafriški skavt" in mu po telefonu zaželel ustvarjalnih raziskav, podpredsednik Jacob Zumu pa je "afronavtu" poslal pismo: "Zelo smel in nadarjen človek ste. V JAR smo vsi ponosni, da ste vi prvi državljan Afrike, ki je poletel v vesolje." Neka 14-letna Južnoafričanka, ki si želi postati vesoljka, je med neposrednim prenosom s postaje, v katerem je sodeloval Mandela, Shuttlewortha celo vprašala, če bi se z njo oženil. Mark na predlog ni odgovoril.
Shuttleworth je s kozmodroma Bajkonur poletel 25. aprila ob 8.26 in 35 sekund po srednjeevropskem času, ko so izstrelili nosilno raketo sojuz U, ki je po devetih minutah na tir, visok od 192,67 do 246,74 kilometra nad Zemljo, utirila rusko transportno in reševalno vesoljsko ladjo Sojuz TM-34 s tričlansko mednarodno posadko vesoljcev. Izstrelitev so izvedli z iste izstrelitvene rampe s katere je 12. aprila pred 41 leti v vesolje poletel prvi kozmonavt Jurij Gagarin. Južnoafričan je spremljal poveljnika odprave, ruskega kozmonavta Jurija Gidzenka (40) in ladijskega inženirja Roberta Vittorija (37) za katerega polet je italijanska vesoljska agencija ASI Rusom odštela 12,5 milijona dolarjev. Rus je bil v vesolju tretjič, Italijan in Južnoafričan pa prvikrat.
Sojuz TM-34 se je 27. aprila ob 9.26 po srednjeevropskem času, ko je letel približno 400 kilometrov nad osrednjo Azijo, združil z modulom Zarja na Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Po preverjanju zrakotesnosti stika so vesoljci ob 11.25 po srednjeevropskem času odprli loputo prehodnega odseka Zarje in v postajo je najprej zaplaval poveljnik Gidzenko, sledil mu je ladijski inženir Vittori in nazadnje še vesoljski "turist" številka 2, ki je imel med poletom glavobol, a ga je s tableto hitro odpravil.
Zaradi izgube televizijske slike s postaje so loputo postaje odprli s sedemminutno zamudo. Obiskovalce so pričakali člani četrte glavne odprave na MVP, ameriška inženirja poleta Carl Walz in Dan Bursch in njun ruski poveljnik Jurij Onufrijenko, ki so v vesolju od decembra lani, na Zemljo pa se bodo vrnili 25. maja. Obiskovalci so gostiteljem na MVP med drugim prinesli darila in pisma njihovih sorodnikov in prijateljev.
Glavna naloga tokratne odprave, imenovane obiskovalna odprava 3 (ekspedicia poseščenia 3 ali EP-3), je bila zamenjava vesoljskega plovila vrste sojuz TM, ki je kot reševalna ladja združeno z MVP in ga je treba vsake pol leta zamenjati in izvajanje ruskih, italijanskih in južnoafriških znanstveno-tehničnih raziskav in poskusov na postaji. Italijanski del programa vesoljskih poskusov in raziskav med misijo EP-3 se je imenoval Marco Polo.
Shuttleworth je bil 416. človek in hkrati prvi prebivalec Afrike v vesolju. Zadnji obrok za polet bo plačal zdaj, po poletu. Shuttleworth drugače ni prvi vesoljski popotnik, ki se je rodil na črni celini, ker je bil leta 1985 z ameriškim vesoljskim raketoplanom Discovery v vesolju že Francoz Patrick Baudry, ki se je rodil v Kamerunu.
Shuttleworth je utirjenje ladje v orbito, tako kot druga dva člana posadke, prenesel dobro. Shuttleworth je pred poletom povedal, da domneva, da bo polet v vesolje prenesel bolje kot takrat 60-letni ameriški pionir vesoljskega turizma Dennis Tito, ki je pred letom dni kljub nasprotovanju ameriške vesoljske agencije NASA opravil podobno potovanje. Več kot dvakrat mlajši sem od njega in upam, da bodo mojemu zgledu v vesolje sledili mladi romantiki in raziskovalci vesolja, je poudaril Shuttleworth. A povsem brez pelina tudi tokrat ni šlo. Tik pred drugim "turističnim" poletom je ameriška informativna agencija NBC sporočila, da je moral Tito zaradi napake pri usmerjanju vesoljske ladje Sojuz TM-31 ob vrnitvi namesto 4,8-kratnih prenesti sedemkratne težnostne preobremenitve. Do napake naj bi prišlo zaradi nepazljivosti operaterjev v CUP. Potrditve trditve NBC z ruske strani za zdaj ni. Nekateri ameriški strokovnjaki se pritožujejo, da so ZDA v vesoljski tekmi z Rusijo na področju vesoljskega turizma znova zaostale in trdijo, da je Rusija ZDA dala lekcijo na področju poslovnega vesolja. Vesoljski turizem ni samo simpatična ideja. Država, ki ima vodilno vlogo v vesoljskem turizmu prejema dividende v obliki ogromnega znižanja stroškov izstrelitev in v obliki znatnega povečanja varnosti vesoljskih plovil, je izjavil ameriški astronavt Edwin Aldrin, ki se je leta 1969 skupaj z Neilom Armstrongom prvi sprehodil po Luni. Ameriška vesoljska agencija NASA se za zdaj z vesoljskim turizmom še ne namerava ukvarjati.
Južnoafričan ne mara, da ga novinarji imenujejo turist. V vesolju za razliko od Tita ni samo opazoval in fotografiral, ampak je izvedel več biološko-medicinskih poskusov, ki bodo morda pomagali v boju proti Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni pa tudi proti virusu HIV, ki ga ima po nekaterih podatkih kar vsak deveti Shuttleworthov rojak, saj naj bi bil v JAR najbolj razširjen na svetu. Poskuse, kakršne naj bi v breztežnosti izvedli prvikrat, je pripravil inštitut iz Južnoafriške republike.
Tričlanska mednarodna posadka vesoljcev se je na Zemljo vrnila v pristajalnem odseku pol leta stare vesoljske ladje Sojuz TM-33, ki ga bo Shuttleworth tako kot tudi svoj skafander, kupil za spomin. Sojuz TM-34 pa bo ostal še pol leta združen z MVP kot nova reševalna ladja za stalno posadko postaje.
Vittori, 28. vesoljec Evropske vesoljske agencije ESA, je po programu Marco Polo izvedel predvidoma štiri poskuse s področja medicine. Shuttleworth je opravljal poskuse s področja genskega inženiringa. S takšnimi poskusi iščejo način zdravljenja Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni in aidsa. Južnoafričan je po programu vrste južnoafriških inštitutov v breztežnosti vzgajal monokristale topljivih beljakovin, kar bo podlaga za zdravila nove generacije za zdravljenje vrste nevarnih bolezni, opazoval rast celic embrionalnega tkiva miši in ovc v breztežnosti in pri povečani radioaktivnosti, po programu ruskega Inštituta za oceanografijo ocenjeval gostoto planktona v tokovih okoli JAR, fotografiral svojo in druge afriške države, otrokom iz JAR pa je iz vesolja prikazal delo vesoljcev na MVP. Večji del opreme za znansvene poskuse, 34 kilogramov za "turista" in 10 kilogramov za Vittoria, je na MVP že marca dostavila ruska tovorna vesoljska ladja Progres M1-8.
Sojuz TM-33 je pristal 25 kilometrov jugovzhodno od Arkalika v Kazahstanu. Strokovnjaki so s kraja pristanka sporočili, da je posadka pristanek prenesla zadovoljivo in da se vesoljci počutijo dobro. Le Vittorio je staknil lažjo prasko na nosu. Gidzenko je že pred pristankom sporočil, da je bil načrtovani program poleta popolnoma izpolnjen. Široko nasmejanega Shuttlewortha so pozdravili z velikonočnimi jajci in kolačem. Na območju Rusije in mnogih drugih delov nekdanje SZ so namreč v nedeljo praznovali pravoslavno veliko noč. Mark je izjavil, da je bil njegov izlet nepozaben in da se mu bo vsaka sekunda vtisnila v spomin in ostala z njim do konca življenja.
Vesoljska postaja, ki jo sestavlja 16 držav, ima zdaj maso približno 150 ton, kar je več kot nekdanja postaja Mir. A ruska postaje je imela šest bivalnih modulov in en prehodni odsek, MVP pa ima za zdaj le štiri bivalne module in dva prehodna odseka. Z MVP sta združeni vesoljski plovili Sojuz TM-34 in Progres M1-8.
