Potočnik je leta 1928 kot prvi človek v zgodovini izdelal načrte za orbitalne vesoljske postaje in geostacionarne satelite. Naredil je celoten in celovit načrt za orbitalno vesoljsko postajo, vključno z umetno gravitacijo preko centrifugalne sile (vrteč se zunanji bivalni obroč), gnano z solarno energijo, ki takrat še ni poznala sončnih celic in bi elektriko proizvajala preko uparjanja tekočine v zaprtem sistemu cevi in s paro poganjala parne turbine, dihalnimi aparati, skafandri, dvigali, in vsem kar sodi zraven-celo dizajnom za dvojne lopute(airlocks) kakršne se na vesoljski postaji nahajajo danes. Omenjal je tudi prihodnost jedrske energije in fotonskih pogonov.
Gre za izjemno pomemben neposreden prispevek k svetovni znanosti in pa tudi posredno z močnim vtisom, ki ga je storil na mnoge vrstnike in kasnejše raziskovalce in znanstvenike in nenazadnje tudi na pisce znanstveno-fantastičnih del. Bil je inženir in izvrsten matematik in vsi načrti so bili pravi inženirski načrti za dejansko izdelavo vesoljske postaje (takoimenovani "blueprints").
Naredil je tudi prvi načrt za geostacionarni satelit in tudi prvi izračunal orbito geostacionarnega satelita v katero so kasneje leta 1962 tudi utirili prvi geostacionarni satelit. Danes si brez njih sploh ni več moč predstavljati sodobnega življenja. Bil je vizionar, ki je opisoval razvoj civilizacije v vesolju v času, ko je bilo povsem običajno, da so bile ulice velemest popolnoma prekrite z konjskimi figami.
Potočnik je umrl na Dunaju, avgusta leta 1929, le nekaj mesecev po izidu knjige Problem vožnje po vesolju: Raketni motor. Knjiga je izšla v Berlinu leta 1928, Slovenci pa smo uradni prevod dobili šele leta 1986. Zanimiva je tudi zaradi tega, ker je Potočnik med pisanjem vedel, da bo umrl in je tako bil bitko s časom. Nekako na polovici knjige je tako zaznati premik od izrazito matematičnega pristopa k snovi preko formul in suhoparnih izračunov k bolj filozofskemu pogledu na razvoj civilizacije v vesolju in podobno.
NASA je prevod njegove knjige dobila šele leta 1995, v Rusiji pa je bila knjiga po ukazu Konstantina Tsiolkowskega prevedena že leta 1935, ko je bil Tsiolkowski že razglašen za ruskega heroja.
Tsiolkowski velja za očeta svetovnih vesoljskih programov. V letu 1950 je tudi v Rusiji knjiga doživela ponatis. V Rusiji sta bila te časti v znanosti deležna le še dva druga avtorja.
Tudi dizajn orbitalne vesoljske postaje iz filma Odiseja 2001 Arthurja C. Clarka je povzet po Potočniku. Pojavlja se tudi v skoraj vseh visokoproračunskih znanstveno-fantastičnih filmih tega časa (Solaris, Popotovanje na Mars, ipd.) Danes se Potočnikova orbita pomotoma imenuje Clarkova orbita. Clarke se je učil iz Potočnikovih idej in pozneje do konca razvil prvi satelit. Na Potočnika se je tudi redno skliceval in ga citiral v svojih člankih.
Živadinov pripravlja spominsko sobo
Gledališčnik Dragan Živadinov je pred desetimi leti zasnoval 50-letno gledališko predstavo, ki bo imela ponovitve vsakih 10 let. Predstava je letos doživela prvo ponovitev, in sicer v vesoljskem središču Jurija Gagarina, naslednja bo aprila leta 2015, do takrat pa bo Živadivov enkrat letno - na dan pred obletnico rojstva znanstvenika Hermana Potočnika Noordunga, ki je usodno zaznamoval njegovo ustvarjalno pot - priredil novinarsko srečanje, da bi tako še dodatno opozarjal na Potočnikov pomen. Ob tej priložnosti je danes v Ljubljani povedal, da bo morda že prihodnje srečanje v Vitanjah, kjer pripravljajo spominsko sobo, posvečeno Potočniku.
Prvo v seriji srečanj je bilo pred jutrišnjo 113. obletnico rojstva Potočnika danes v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je pred leti Živadinov odkril enega od petih še ohranjenih izvodov Potočnikove knjige Problem vožnje po vesolju iz leta 1927. Živadinov je poskrbel za ponatis knjige.
Spletni povezavi:
http://noordung.vesolje.net/
http://www.umbot.com/noordung/hpn.html
