V Ljubljani se je odvila že sedma parada ponosa, na kateri se je po grobih ocenah organizatorjev zbralo okrog 500 udeležencev. Prireditev je potekala pod geslom Ponosno naprej, častni pokrovitelj pa je bil ljubljanski župan Zoran Janković. "Ljubljana je lepo mesto. Lepo mesto je zato, ker je ponosno mesto, ker je strpno mesto, ker je mesto tolerance," je poudaril v kratkem nagovoru na Prešernovem trgu.
Parada ponosa ima sicer več namenov, je povedal Mitja Blažič iz Društva za integracijo homoseksualnosti. "Eden je ta, da smo vidni, da pokažemo, da obstajamo, da gejevska in lezbična ter bi- in transseksualna skupnost v Sloveniji obstaja, da dela," je dejal. "Drugo je, da ostajamo in se še vedno borimo za naše pravice ter da se bomo borili do takrat, ko bomo vsi enaki pred zakonom," je še povedal in dodal, da je eden izmed namenov parade ponosa tudi zabava. "Nenazadnje pa je eden od namenov tudi upor proti različnim tendencam, ki so v naši družbi posebej močne v zadnjih letih, da bi geje, lezbijke, bi- in transseksualne ter druge različnosti zaprli za štiri stene. Ne bomo se pustili zapreti med štiri stene, verjamemo v to, kar piše v slovenski ustavi, da smo vsi enaki in vsi svobodni," je izpostavil.
Parada se je začela v parku Tivoli, nato pa se je odpravila po ljubljanskih ulicah in nazadnje prispela do Prešernovega trga. Udeleženci so na trg prikorakali ob spremstvu pihalnega orkestra, s seboj pa so nosili tudi mavrično zastavo, simbol gibanja lezbijk, gejev, bi- in transseksualnih.
Udeleženci so se opremili tudi z različnimi napisi, kot so "Enakopravnost je človekova pravica", "Dovolj", "Upam, da bo moj otrok gej - tako kot njegov oče" ter "Rad imam medote" in "Rada imam punce".
