VIDEO in FOTO: 'Prijatlji! Obrodile so trte vince nam sladkó'

"En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil. Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni, svoje žive dni brez vseh skrbi, to me srčno veseli ..." Se glasi znana in priljubljena slovenska narodna pesem, Slovenija je pač dežela z bogato tradicijo vinske kulture oziroma pitja vina. Eden lepših pogledov, ko se odpeljemo v naravo, pa so zagotovo tudi sončni grički, na katerih se bohoti trta. A za dobro vino ni potrebno iti nekam daleč v (osamljeno) naravo. Dunaj in Ljubljana sta pokazala, da lahko tudi v mestu raste trta, ki da dobro vino.

Veliko poudarka pa je tudi v trajnostnem gospodarjenju, kjer pokrivajo tri pomembne vidike – eno od teh je okolje, kajti skrbijo, da je gospodarjenje čim manj škodljivo, ne uporabljajo pesticidov in umetnih gnojil. Pomemben jim je tudi ekonomski vidik – kot so na primer reciklirane steklenice, veliko pa dajo tudi na samo socialno varstvo – zaposlujejo namreč rizične skupine ljudi ter skrbijo, da so primerno plačani in nagrajeni ... Poleg tega se trudijo pridobiti čim več električne energije preko alternativnih virov, kot je solarna energija, ki napaja vse od avtomatskega zalivanja do avtomatskega košenja trave okoli trt. Kot novost pa je posestvo pred štiri leti uvedlo tudi pridelovanje lastnega medu, trenutno imajo 14 čebeljih družin, ki skrbijo za opraševanje okoliškega zelenja.

"Čebelarstvo pri nas je strogo ekološko. Pomembna nam je tako lega panjev kot zdravje čebel, vse od prehrane do materialov, ki jih uporabljajo čebele za domovanje in gradnjo satovja. Seveda je tudi način, kako pridobimo med zelo pomemben," je svojo uspešno zgodbo o sonaravnem kmetovanju zaključil Podsednik.

Dunaju je uspelo, kaj pa Ljubljana?

Če ima Dunaj malce večje površine za pridelavo vina, pa majhno pobočje okoli ljubljanskega gradu nikakor ni premajhno za pridelavo vina. Ljubljanski grad se tako ponaša s prav posebno vinsko zgodbo. Ljubljana je namreč v preteklosti že imela vinograd na pobočju grajskega griča, to so potrdile ostaline arheoloških izkopavanj na južnem pobočju desno pod Bastijo, kjer je bil vinograd še v 30. letih prejšnjega stoletja.

V grajskem vinogradu je tako zasajenih 1050 trt, 500 bele sorte belpin, ki je na podlagi križanja beline in pinota slovenski sinonim za chardonnay, in 550 trt rdeče sorte rdečegrajca; ime je prevod prvotnega poimenovanja sorte rotburger, ki se je leta 1975 preimenoval v zweigelt. Vino iz grajskega vinograda pa je namenjeno predvsem promociji, protokolu in grajski vinoteki.

Samo grajsko dvorišče pa se ponaša s prav posebno trto. "Potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta je bila na dvorišču Ljubljanskega gradu zasajena 30. septembra 1990 v znamenje prijateljstva med mestoma Ljubljana in Maribor, s  tem pa se je še bolj utrdil naziv Ljubljana, mesto trte in vina, ki ga je prestolnici 30. oktobra 1987 podelilo mednarodno vinsko združenje iz Pariza, L'Office Internationale de la Vigne et du Vin, na svojem zasedanju v Rimu," nam pojasni Janja Rozman, vodja službe za odnose z javnostmi ter doda, kako se je začela vinska zgodba na gričku blizu gradu.

"Zasaditev Grajskega vinograda s strokovnim nosilcem – Kmetijskim inštitutom Slovenije – je bila v letu 2016, ko je Ljubljana nosila naziv Zelena prestolnica Evrope in lepo zaokrožuje dosedanjo vinsko zgodbo ob dogodkih, povezanih s potomko stare trte z Lenta, ki raste na grajskem dvorišču."

Za njimi pa je že letošnja trgatev. Tudi grajske trte, ki je bila letos še posebno bogata: "Kljub različnim neugodnim vremenskim razmeram, ki so letos pestile naše vinograde, se lahko grajska žametovka pohvali z najboljšo letino do sedaj," so zapisali na gradu ob trgatvi: "Na trti je letos zraslo 50 grozdov, kar pomeni 8 do 9 kilogramov grozdja oziroma 7 do 8 litrov vina."

A v ospredju ni samo trta: "V skladu z zastavljeno strategijo zavoda bi radi zelene površine na Grajskem griču skupaj z Ljubljanskim gradom vzpostavili kot enotno živahno območje, namenjeno druženju in preživljanju prostega časa ljudi vseh generacij, s poudarkom na spodbujanju trajnostnega razvoja. Del te strategije sta tudi Grajski vinograd in Grajska trta iz katerih bi radi vzpostavili prepoznano turistično blagovno znamko," zaokroži zgodbo Rozmanova.

Zgodba pa se ne konča samo pri grozdju in vinu. "Cepič Grajske žametovke je med našimi obiskovalci zelo zaželen. Vsako leto v začetku aprila poteka rez trte, takrat imajo obiskovalci možnost da prejmejo enega izmed cepičev in si tako lahko potomko najstarejše trte na svetu vzgojijo doma," z veseljem še doda Rozmanova. Tako najstarejša vinska trta na svetu, katere korenine bodo za vedno zasidrane na osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu, živi po celi Sloveniji in celo izven slovenskih meja, mogoče pa je trta tista, ki nas povezuje? "Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo .."