VIDEO: Čustven konec plesne poti

Poklon plesnima mojstroma

Pisalo se je leto 1990, ko sta plesalca Katarina Venturini in Andrej Škufca kot plesni par združila moči, znanje in brezmejno ljubezen do plesa ter začela skupno plesno kariero. Po skoraj 18-ih letih pa sta bleščečo plesno pot pripeljala do konca in se poslovila v velikem slogu.

Nabito polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma je vpijala mešanico najglobljih čustev, ki jih niso doživljali le nastopajoči, pač pa vsi gledalci in gledalke. V eno uro dolgi predstavi sta prikazala mozaik vrhunske plesne kariere, ga obogatila z gosti, glasbeniki in igralci. Na odru jima je družbo delalo še šest vrhunskih plesnih parov, plesalca sodobnega plesa, balerina, hip hop plesalec, gimnastičarji, judoista, glasbeniki in igralci. Himnično praznovanje plesa sta s pomočjo režiserja Matjaža Bergerja predstavila v obliki misli.

Zaplesala sta čutno, nasmejano in tako, da je publiki na trenutke zastal dih. Pričarala sta popolno tišino in sprožila glasno ploskanje, se predstavila s hitrimi koraki in dih jemajočimi obrati. Harmonije, ki je vladala med njima ta večer, preprosto ni mogoče opisati z besedami. Čustven konec tekomovalne poti sta sklenila s prijateljskim poljubom, dolgim objemom in ducatimi vrtnic. Zaradi navdušenja publike, ki je na nogah ploskala do onemoglosti, sta se priklonila še nekajkrat. Kljub velikemu nasmehu pa so se v njunih očeh lesketale solze.

Štirikratna svetovna prvaka sta se tako zadnjič priklonila vsem, ki so jima v dolgi in izjemno uspešni karieri stali ob strani. V Cankarjevem domu namreč niso bili samo gledalci. Tam so bili predvsem njuni prijatelji, znanci, plesalci, sorodniki in celo politiki. Predstava je nastala pod častnim pokroviteljstvom župana Mestne občine Ljubljana, Zorana Jankovića, v častni vrsti pa smo opazili tudi nekdanjega predsednika države Milana Kučana s soprogo.

Njuna plesna zgodovina

Leta 1992 sta že po dveh letih skupnega tekmovanja prvič postala državna prvaka v latinsko-ameriških plesih. Do leta 2001 sta skupno osvojila 23 naslovov državnih prvakov tako v latinsko-ameriških kot standardnih plesih. Vendar pa Andrej in Katarina nista bila nepremagljiva zgolj na domačem parketu.

Leta 1996 sta postala svetovna prvaka v kombinaciji latinsko-ameriških in standardnih plesov. Ta naslov sta ubranila še leta 1997 in 1998. Piko na i amaterski karieri sta dodala leta 2001, ko sta pred domačim občinstvom postala svetovna prvaka v latinsko-ameriških plesih.

Od leta 2002 sta tekmovala v kategoriji profesionalnih plesnih parov. Tudi v kategoriji najboljših sta večkrat kraljevala na stopničkah. Dosegla sta vse, kar se v plesu doseči da. Poleg tega pa sta mednarodni plesni javnosti dodobra predstavila Slovenijo in si priplesala izjemen ugled.

Trenirala sta po trikrat na dan, šest dni v tednu. Njune plesne korake sta budno pazila trenerja Fredi Novak in Danijela Škofic Novak, poleg tega pa sta Andrej in Katarina svoje znanje vsako leto izpopolnjevala in dograjevala tudi v tujini.

V svoji karieri sta dobila mnogo priznanj in nagrad, med njimi nagrado Marjana Rožanca ter Bloudkovo priznanje za izredne dosežke na področju športa. Najbolj sta ponosna na nagrado BDF, ki sta jo prejela od svetovne plesne srenje za izredne amaterske dosežke in kot edini amaterski par sta nagrado prejela kar dvakrat zapored. Na njunih policah se poleg ogromnega števila medalj in pokalov sveti tudi nagrada mesta Ljubljana, Katarina pa je bila pred šestimi leti izvoljena še v elitni krog športnikov, ki v evropski atletski komisiji zastopajo neolimpijske športe.

Pa sedaj?

Andrej razmišlja o nadaljevanju plesne poti, Katarinine misli pa so osredotočene na materinstvo. 35-letna rdečelaska je prepričana, da bo v prihodnosti še naprej predana plesu. Po vsej verjetnosti kot plesna pedagoginja. Njune poti so odprte. Poudarjata, da sta končala s tekmovanji, še vedno pa ostajata dobra prijatelja, sodelavca in predvsem velika plesna umetnika.